Hvala, predsednica, za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, lep pozdrav tudi s strani Ministrstva za pravosodje!

Že predlagateljica je povzela tisti dve bistveni spremembi, ki sta predmet tega predloga sprememb zakona. Treba je reči, da sta ti dve spremembi, ki sta predlagani, tudi v sozvočju z evropskim pravnim redom in treba je seveda tudi povedati, da je Ministrstvo za pravosodje v zvezi s tem v času prejelo kar nekaj pobud različnih civilnih gibanj in pa organizacij. Predvsem bi tukaj izpostavil skupino strokovnjakov za ukrepanje proti trgovini z ljudmi, ki je del nadzorstvenega mehanizma za izvajanje konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi. Dejstvo je, da to, kar je tudi že predlagateljica omenila, da je prvi od teh pomembnih sprememb zlasti pogoj državljanstva. Treba je mogoče še poudariti, da je bila Slovenija edina poleg Malte, ki je zahtevala tudi pogoj državljanstva. S tem predlogom se to seveda odpravlja. V nekaterih drugih državah seveda nimajo tega pogoja, v nekaterih imajo pa celo milejše pogoje za tiste, ki niso državljani, ravno zaradi že naštetih razlogov, ki jih je navedla predlagateljica, se pravi, glede na to, da so tujci, tudi glede vseh statusov, ki jih pri tem nimajo. Mogoče bi še izpostavil, da seveda tudi Varuh za človekove pravice je v svojih poročilih za leto 2020 in 2021 opozoril na to problematiko in tudi predlagal črtanje pogojev državljanstva predvsem z namenom, kar je tudi vsebina te spremembe, da se vsem žrtvam kaznivih dejanj trgovine z ljudmi zagotovi dostop do nacionalnih odškodninskih shem po znotraj Evropske unije. Večkrat seveda dobimo tudi vprašanje glede finančnih posledic in treba je reči, da seveda je te v tem trenutku težko predvideti, ker seveda en kriterij za bolj natančno oceno je seveda število vlog za odškodnino, ki so pa seveda vezane na odločitev žrtev ali bo uporabila to sodno pot ali ne. Prav tako pa seveda višina odškodnine ni odvisna samo od števila upravičencev, ampak tudi od števila oziroma seveda od teže kaznivih dejanj in pa predvsem od posledic, ki jih trpi pri tem žrtev.

Druga predlagana sprememba, kot je bilo že omenjeno, se nanaša na uvedbo možnosti odpovedi pravice do pravnega sredstva v postopku uveljavljanja odškodnine. Sedaj veljavni zakon, izplačilo na podlagi odločbe o priznanju odškodnine pred njeno pravnomočnostjo seveda ni mogoče, se obveznost plačila velja za zapadlo šele po 30 dneh od dneva pravnomočnosti odločbe. Se pravi, če se upravičenec s tem odpove pravici do pritožbe, prej pridobi pravico do nadomestila oziroma plačila. Zavedamo se, da je čimprejšnje izplačilo odškodnini žrtvi precejšnjega pomena, ker se lahko seveda ta sredstva porabijo za potrebe nujnega zdravljenja, zaščite oziroma zmanjšanja posledic, ki jih je žrtev utrpela zaradi, se pravi teh kaznivih dejanj.

Mogoče za konec še dovolite, da omenim, da Ministrstvo za pravosodje pripravlja tudi druge spremembe Zakona o odškodnini žrtve kaznivih dejanj, ki ga pa nameravamo predstaviti konec leta. Vemo da, se pravi, sistemske spremembe v področni zakonodaj terjajo svoj čas, zato menimo, da tudi v nadaljevanju sprememb teh sistemskih zakonov bomo pozorno oziroma bomo potrebno pozornost namenili tudi tem vprašanjem in pa pobudam, ki so bile na to temo že predstavljene.

Hvala.