Lepo pozdravljeni!

Še enkrat hvala za besedo.

Prav tako bi se rada predsednici in celotnemu odboru zahvalila za sklic nujne seje.

Vsebina predloga z dopolnitvijo Zakona o sodniški službi z novim 40.a členom ureja položaj sodnika, ki je imenovan na mednarodno sodišče in tam poleg sodniške funkcije v Republiki Sloveniji opravlja funkcijo mednarodnega sodišča. Veljavni Zakon o sodniški službi namreč takšnega položaja še ne ureja. Veljavni 40. člen za primer izvolitve za eno v zakonu taksativno naštetih funkcij za mandat, ko sodnik opravlja drugo funkcijo, določa mirovanje sodniške funkcije ter mirovanje vseh pravic in dolžnosti iz sodniške službe. Mirovanje je torej možno samo v primeru, da sodnik prevzame drugo oblastno funkcijo na najvišjem nivoju ali pomembno strokovno nalogo na državnem oziroma mednarodnem nivoju.

S sporazumom o enotnem sodišču za patente je bilo ustanovljeno enotno sodišče za patente, ki je 1. junija letos začelo z delovanjem. Sodišče je izključno pristojno glede evropskih patentov z enotnim učinkom ter evropskih patentov, podeljenih v skladu z določbami Evropske patentne konvencije. Republika Slovenija je sporazum ratificirala s sprejetjem Zakona o ratifikaciji Sporazuma o enotnem sodišču za patente, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 22. septembra 2016. Sodniki, ki bodo reševali zadeve iz pristojnosti tega mednarodnega sodišča, prihajajo iz vseh sedemnajstih držav članic, ki so podpisale sporazum. Status sodnika sodnikov podrobneje določajo pravila, ki urejajo pogoje za službo sodnikov, sodnega tajnika in namestnika tajnika Enotnega patentnega sodišča. V skladu s 27. členom pravil je lahko sodnik zaposlen tudi s krajšim delovnim časom, na primer, za določen odstotek njihovega delovnega časa, recimo 20 %, ali pa samo za posamezne zadeve, kar se lahko s soglasjem sodnika glede na pripad in obremenitev z zadevami tudi spreminja.

Na Enotno sodišče za patente je bila za Slovenijo imenovana sodnica iz Republike Slovenije, ki trenutno sodniško službo opravlja na Upravnem sodišču. Sodni svet je k predlogu zakona podal mnenje in predlaga, naj se ne uporablja instituta mirovanja, ampak naj se uporabi institut oprostitve sodniške službe. Navedeno pomeni, da se sodnika oprosti sorazmernega dela sodniške službe, obseg oprostitve pa ugotovi predsednik sodišča in ne Sodni svet. Prav tako je Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora v svojem mnenju opozorila, da bo sodnik istočasno opravljal dve funkciji in istočasno izvrševal pravice in dolžnosti sodniške službe, kar lahko zaradi načela nezdružljivosti privede do prenehanja sodniške funkcije. Amandma, ki so ga vložile koalicijske poslanske skupine, po mnenju Vlade in Ministrstva za pravosodje ustrezno upošteva tako mnenje Sodnega sveta kot mnenje Zakonodajno-pravne službe. Za čas, seveda, ko sodnik opravlja funkcijo mednarodnega sodišča za krajši delovni čas, določa oprostitev sodniške službe, ki jo ugotovi predsednik sodišča, pri katerem sodnik opravlja sodniško funkcijo. Poleg tega pa določa tudi, da v teh primerih sodniška funkcija po samem zakonu, torej po 6. točki prvega odstavka 74. člena Zakona o sodniški službi sodniku ne preneha Ustava Republike Slovenije, ki v 133. členu ureja nezdružljivost sodniške funkcije. Namreč, odločitev, s katerimi drugimi funkcijami in dejavnostmi sodniška funkcija poleg že navedenih v Ustavi ni združljiva, prepušča zakonski ureditvi. To izjemo amandma sedaj ustrezno ureja.

Glede opredelitve do amandmaja Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, kjer predlaga, da se v 40. členu določi oprostitev sorazmernega opravljanja sodniške službe samo za sodnika, ki je imenovan za sodnika Enotnega sodišča za patente, vlada ne podpira, saj se z novim 40.a členom želi urediti status sodnika, ki je imenovan na katerokoli mednarodno sodišče in ne samo na Enotno sodišče za patente in tam funkcijo opravlja za krajši delovni čas. Tudi 40. člen Zakona o sodniški službi, ki ureja mirovanje, ne določa posameznih mednarodnih sodišč, na katera so lahko sodniki imenovani. Morebitna podpora temu amandmaju bi namreč pomenila, da bi sodniku sodniška funkcija Republiki Sloveniji ex lege prenehala, saj amandma ne predvideva izjema od nezdružljivosti funkcije oziroma izjeme od 74. člena, ki določa, v katerih primerih sodniku sodniška funkcija preneha. Amandma tudi ne ureja obsega plače in nadomestil v zvezi s plačo ter pravice do izobraževanja sodnika. Glede na manjši obseg dela dobi sodnik temu sorazmerno plačilo in nadomestila.

Hvala za besedo.