Hvala lepa za to.

Ena od novosti, ki smo jo že vpeljali, napovedali in jo mislimo tudi razširiti, je, da bomo izrazito stimulirali davčno okolje za mlade, mlade, ne glede na to, ali so zaposleni z nizkimi prihodki ali z višjimi. Tudi med lastniki in podjetniki je kar nekaj mladih in verjamem, da bodo to znali ceniti. In prvi ukrepi prav za davčno razbremenitev mladih so že nakazani.

Kar se pa tiče gospodarstva v celoti, zdaj se pa res dosti pogovarjamo z gospodarstvom, ne samo sam, celoten ministrski zbor. In tisto, kar je danes, ne samo v Sloveniji, na dnevnem redu praktično vsake seje vlade, vsakega zasedanja Evropskega sveta in česarkoli je, kako pomagati gospodarstvu v tej krizi. Davčni ukrepi v tej krizi niso nikoli omenjeni – jaz bom zelo ekspliciten –, zato ker so težave, ki prihajajo iz drugih sektorjev, konkretno iz energetike, tako velike, da jih noben davčni ukrep ne more nevtralizirati. Zato se z gospodarstvom pogovarjamo v dveh smereh. Pogovarjamo se o tem, kako zagotoviti zanesljivo oskrbo z energijo, predvsem pa tudi cenovno vzdržno, in nam gre pri tem zaenkrat zelo v redu in po načrtih in po napovedih. In na drugi strani se ukvarjamo s tem, kako bo država te stabilne cene lahko zagotovila s čim manjšim stroškom za proračun. Jaz bom povedal, hvala, ker ste mi dali to priložnost, da ravno to, kar smo dosegli v Bruslju v četrtek ponoči, je v Sloveniji samo v enem dnevu zmanjšalo strošek države za pomoč gospodarstvu za 400 milijonov evrov. Jaz verjamem, da bo vsak teden od zdaj naprej, ker cene še kar padajo, zaradi ukrepov Evropskega sveta, da bodo cene še padale in bo strošek države toliko manjši. Če se spomnite, sem govoril tu v parlamentu o 5 milijardah, ki jih imamo rezervirane za to, da bomo gospodarstvu, primarno gospodarstvo, milijarda je za gospodinjstva, ostalo za gospodarstvo, pomagali, da gre čez to kriz. Ta strošek se zdaj rapidno manjša ravno zaradi tega, ker se ukvarjamo s tistimi stvarmi, s tistim izvorom težav za gospodarstvo, ki je največji. In bomo s tem nadaljevali še v prihodnjih tednih in mesecih, zato ker verjamem, da lahko tam s tem tudi gospodarstvu največ koristimo.

Drugi del je vezan na delovna mesta, trenutno smo v stanju popolne zaposlenosti in želimo, da tako ostanemo. Ne želimo, da bi prišli v stanje nezaposlenosti. Zato se aktivno ukvarjamo tudi s tem, kako v manjših, krajših prehodnih obdobjih omogočiti gospodarstvu, da ohrani svoje zaposlene, četudi bi zmanjšala proizvodnjo v nekem obdobju. Se pravi, ne želimo razbijati ekip, ne želimo razbijati delujočih kolektivov, ker bi nekdo moral dati ljudi na čakanje za mesec ali dva, ali zaradi energetske krize, ali zaradi pomanjkanja povpraševanja. In ravno ta del, ta kombinacija obojega, to je stabilizacija cen energentov na eni strani in na drugi strani pomagati s prehodnimi ukrepi, da ostanejo kolektivi skupaj, da nimamo težav z uvajanjem ljudi in podobno, je tisto na čemer delamo največ. Nič ni narobe z davčnimi … / izklop mikrofona/