Hvala lepa. Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, poslanec Vrtovec!

Zelo se strinjam z uvodno ugotovitvijo, da je primarna naloga Vlade in posredno tudi Državnega zbora, da ustvari okolje, v katerem bodo vsi prebivalci in prebivalke Slovenije želeli živeti in bodo dobro živeli. Ampak okolje niso samo davki. In ravno to, na kakšen način in stopnja prispevkov in kako porabljamo denar, ki se s prispevki zbere, ravno to je ključ do tega okolja. V Sloveniji je kvaliteta življenja v primerjavi s soseščino na marsikaterem področju bistveno višja ravno zaradi socialne in solidarne države. In ta del, ravno prispevki so tisti, ki nas po mednarodnih lestvicah uvrščajo med države z najvišjimi prispevki.

Kar se tiče davčne reforme, mi smo napovedali že pred volitvami in tudi zdaj ob teh manjših popravkih dohodninske zakonodaje, da bomo celo prihodnje leto namenili široki javni obravnavi tega, kakšno davčno politiko in davčno okolje si želimo v Sloveniji. Napovedali smo, da bomo zmanjševali prispevne stopnje, davčne stopnje iz dela in povečevali davčne stopnje iz premoženja. Da ne bomo zahajali v nepremičninsko ali katerokoli drugo razpravo sedaj, ker za to bo še dovolj časa, govorimo o vsem premoženju, ne govorimo o nepremičninah, še najmanj o prvih nepremičninah, ker je to nekaj, kar je v Sloveniji specifika, in jo bomo seveda pri tem upoštevali.

Kar se pa tiče obstoječe davčne zakonodaje, že v času te zime smo zasledovali dva cilja tudi pri dohodninskih spremembah. Zasledovali smo cilj, da v krizi pomagamo z več ukrepi in pomagamo ciljno. Najbolj smo razbremenili večino ljudi. Žal večina ljudi nima povprečnih plač, ampak je pod povprečjem. V Sloveniji dve tretjini zaposlenih prejema manj od povprečne plače. Naši ukrepi so bili primarno usmerjeni, da ti dve tretjini razbremenimo. Zakaj? Zato ker, bom ponovil to, kar sem ponovil že večkrat, v času krize ni čas za to, da tisti, ki imamo več, plačujemo manj. V času krize je čas za to, da tisti, ki imamo več, pač plačamo več. In od tega principa ne bom nikoli odstopil. Ko bo kriza mimo, ko jo bomo preveslali, in to je ta zima, takrat lahko pristopimo k temu, kako tudi skozi davčno politiko stimulirati vse oblike dela, predvsem pa nagrajevanje. Verjetno ste že slišali ideje o tem, da bi se vpeljalo višje stopnje regresa, tudi neobdavčene božičnice in podobno. Ampak z vsako od teh sprememb bomo pač šli skozi Ekonomsko-socialni svet in jo bomo temeljito predebatirali tako z delodajalci na eni strani, z gospodarstvom, kot tudi z delojemalci, sindikati na drugi strani. In poglejte zanimivost, ravno točka o normiranih zavezancih je točka, kjer je bilo doseženo popolno soglasje na Ekonomsko-socialnem svetu. To ni bila ideja Vlade, tako delodajalci kot delojemalci so bili tisti, ki so vztrajali, da se ta točka uvrsti na Ekonomsko-socialni svet zato, da se izenači položaj zaposlenih preko espeja, preko normiranih espejev in pa zaposlenih v gospodarstvu.

Naše davčno okolje dejansko ni optimalno. To vsi vemo. Ni optimalno ne zaradi te vlade, ampak zaradi tega, ker je plod 20 let različnih ukrepov. Pričakujemo, da ga bomo v letu 2023, tako kot smo napovedali, temeljito prevetrili. In jaz se veselim ne samo razprave, veselim se tudi tega, da bo ta debata čim širša in da ne bo omejena samo na koalicijo. Tako da s tega vidika tudi pozdravljam to skrb in pobudo s strani tudi opozicije, da se v to debato čim bolj plodno vključi. In verjamem, da bomo lahko temu ustrezno tudi prišli do rešitev, ki bodo najboljše. Poudarjam pa, vedno bomo imeli v mislih primarno večino ljudi, večino zaposlenih. In ukrepi, ki so dobri za dve tretjini ljudi, so zame tisti ukrepi, ki morajo imeti prednost. Ne morejo imeti prednost ukrepi, ki so dobri za 2 % ali pa 5 % ljudi. Ti bodo mogoče prišli na vrsto takrat, ko bomo imeli višek in ko bomo za vse ostale že prej poskrbeli. Ta prioriteta bo tudi v bodoče vodilo pri naših davčnih reformah.