Lepo pozdravljeni! Opravičujem ministrico, ki je imela nujne obveznosti. Sem državna sekretarka mag. Valerija Jelen Kosi in bom v imenu ministrstva predstavila videnje te problematike, ki je gotovo zelo težka, boleča in zahtevna. Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni vsi navzoči!

Na Ministrstvu za pravosodje veliko pozornosti posvečamo vprašanjem, ki so povezana z obravnavo otrok oziroma mladostnikov, ki se znajdejo v sodnih in predsodnih postopkih. To so gotovo teme, o katerih se je treba pogovarjati. Obstoječa kazenskopravna ureditev glede mladoletnih storilcev kaznivih dejanj je v izhodišču usmerjena v pomoč, vzgojo in prevzgojo, kar je posledica tega, da gre za osebe, ki so v postopku odraščanja in kot takšne potrebujejo drugačno, prilagojeno obravnavo, ne pa tipično kazenskopravno. Kazenski zakonik določa, da tisti, ki je storil protipravno dejanje, ko še ni bil star štirinajst let, ne more biti storilec kaznivega dejanja. Navedeno pomeni, da so za takšnega otroka pristojne zlasti socialne in zdravstvene službe. Lahko rečem, da je slovenska ureditev, kar se tiče kazenskega prava, v veliki meri primerljiva z drugimi državami Evropske unije ter Sveta Evrope. Vendar pa na Ministrstvu za pravosodje stalno preučujemo možnosti za izboljšave na tem področju in ravno v teh mesecih zaključujemo obsežen projekt, ki ga financira Evropska komisija in izvaja Svet Evrope. Gre za celovit pregled stanja na področju pravne ureditve in prakse kazenskopravnega obravnavanja mladoletnikov in iskanje primerov dobrih praks v drugih državah Evrope. Na podlagi izsledkov pregleda stanja in opravljenih analiz bomo na ministrstvu za pravosodje jeseni nadaljevali s postopkom priprave predloga povsem novega zakona o obravnavanju mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, ki bo na enem mestu urejal vse posebnosti tega področja. Vendar pa doslej znani izsledki analiz ne nakazujejo potrebe po bistvenih spremembah kazenskopravne zakonodaje, zlasti pa ne po kakršnikoli spremembi v smeri nižanja starosti kazenske odgovornosti mladoletnih storilcev. Kazenska zakonodaja, ki, kot rečeno, določa starostno mejo za kazensko odgovornost pri štirinajstih letih. S tem sledi mednarodnim standardom in priporočilom. Pekinška pravila na primer določajo, da starostna meja ne sme biti določena prenizko. V komentarju priporočil Sveta Evrope pa je navedeno, da naj bo starost za kazensko odgovornost enaka starosti, pri kateri pridobi mladoletnik odgovornost na drugih področjih, na primer, možnost skleniti zakonsko zvezo, se zaposliti, kar je v Republiki Sloveniji šele s petnajstim letom. Ampak ne glede na to, v Resoluciji Sveta Evrope za 2010-2014 je podano izhodišče, da naj najnižja starost ne bi bila nižja od štirinajst let, tako kot je to v Sloveniji. Ministrstvo za pravosodje tudi sodeluje v medresorski skupini, ki jo je omenila državna sekretarka Ministrstva za notranje zadeve in se seveda aktivno vključujemo v vso to problematiko, vendar pa, kot rečeno, v smislu preventive oziroma vzgoje, nikakor pa ne nižanja starosti za kazensko odgovornost.

Hvala.