Govor

Igor Feketija

Hvala za besedo. Pozdrav vsem skupaj.

Glede na to, da je gradivo za današnjo sejo, da so gradivo poslanska vprašanja, smo nekako ta posamezna vprašanja združili v sklope, ker se nekatera majčkeno ponavljajo ali pa so si zelo sorodna. Pa bi mogoče kar naslovil vsebino teh vprašanj. Verjamem, da smo na praktično vsa odgovorili, razen dveh tu nimam odgovorov, ki pa imata opravka z domovi, z gradnjo domov in razpisi za gradnjo domov starejših občanov, ki je ne morem komentirati, ker ni več v pristojnosti našega ministrstva. Ostalo pa pravim, lahko grem po vrsti pa zadevo približno predstavim.

Torej, prvi sklop vprašanj se nanaša na pokojninsko reformo. Časovnica glede tega ostaja enaka. Kot sem že večkrat pojasnil v začetku drugega pol leta letošnjega leta bomo socialnim partnerjem predstavili izhodišča za pokojninsko reformo, potem si bomo vzeli eno leto časa za široko razpravo s socialnimi partnerji in širšo javnostjo, z vsemi ostalimi deležniki in potem še pol leta za državnozborsko obravnavo predlaganega zakona. Končni cilj ostaja tudi v skladu z načrtom za okrevanje in odpornost, da sprejmemo novo pokojninsko zakonodajo do konca leta 2024. Ključna zaveza, ki velja že lep čas, vsaj od leta 2017, je, da bo prenova sistema skrbi za upokojence in invalide potekala v socialnem dialogu s socialnimi partnerji, ki so tudi v letu 2017 podpisali usklajena izhodišča, kjer se določajo neki okvirni cilji, zdaj vmes za posamezne cilje celo ugotavljamo, da so vsaj deloma že izpolnjeni, ostalim bomo seveda sledili in to upoštevali. So pa tudi v koalicijski pogodbi zapisane nekateri parametri oziroma smernice, ki jih bomo tudi spoštovali in vsaj razmišljali tudi v tistih smereh. Glavni trije cilji, ki jih bomo zasledovali s to prenovo sistema so, prvič, dostojne pokojnine, torej blaginja upokojencev, drugič, finančna vzdržnost, težava je seveda, da se ta prva dva cilja lahko zlasti v luči demografskega prehoda tudi nekoliko izključujeta in bo tukaj potrebna ena mera inovativnosti, pa tudi nekega dogovora in tretjič, mogoče izboljšati preglednost celotnega sistema, kot smo že zadnjič ugotavljali, v postopku sprejema je novela ZPIZ-2S, kar pomeni, da se je pokojninska zakonodaja samo v zadnjem dobrem desetletju pogosto dopolnjevala, spreminjala in tako naprej, seveda ni vsaka od teh novel pomenila resen poseg v samo vsebino, ampak so se pa upokojenci v zadnjem dobrem desetletju upokojevali po različnih pogojih.

Glede gmotnega položaja upokojencev, drži, na eni strani imamo skoraj polovico izmed 633 tisoč upokojencev, ki so pod pragom tveganja revščine in za njih ugotavljamo, torej samo za to polovico, da imajo pa v povprečju 34 let delovne dobe, nekateri nimajo po lastni krivdi nedosežene polne delovne dobe. In prav v zvezi s tem na drugi strani imamo pa približno 69 tisoč upokojencev, ki imajo manj kot 500 evrov pokojnine, ti imajo pa v povprečju 23 let delovne dobe. Najbolj ogrožene skupine znotraj upokojencev so pa samske upokojenke, pri katerih stopnja tveganja revščine dosega tudi 25 %, 26 % in pa invalidi v upokojenskih gospodinjstvih, kjer pa lahko ta stopnja preseže tudi 35 %. Na sedemurni razpravi na to temo v petek v Državnem zboru sem v zvezi s tem prejel zelo nasprotujoča si mnenja, pogosto iz ust istih ljudi. Torej na eni strani nas skrbi upravičeno gmotni položaj teh ljudi, istočasno trdimo oziroma sem slišal zelo močno izraženo mnenje, da so pokojnine ekonomska kategorija za katere velja zavarovalni princip in da morajo prejemki iz tega naslova biti sorazmerni z vplačili, torej s plačanimi prispevki in to dvoje ne gre skupaj. Če nas skrbijo in tam sem imel možnost poslušati sočutno predstavljene zgodbe res upokojencev v hudi stiski, ki pa ne dosegajo teh pogojev, po katerih naj bi pokojninski sistem deloval in hkrati sem slišal argumente, da pokojninski sistem mora delovati v zavarovalnem principu. Ostane nam samo torej vprašanje, če želimo nasloviti gmotni položaj teh ljudi, ali smo pripravljeni biti bolj solidarni. Drugo vprašanje je pa seveda, ali to naredimo znotraj sistema pokojninskega zavarovanja ali tega očistimo socialnih transferjev in potem vzpostavimo nek vzporeden sistem socialnih transferjev, ki bo dosti močen, robusten, da bo poskrbel za vse tiste, ki niso zmožni več delati, pa nimajo zgodovine vplačevanja prispevkov, Torej, to se mi zdi eno temeljno konceptualno vprašanje, ki ga bo treba nasloviti skozi nas. Torej v naslednjem času, sploh če se zavedamo, kot sem večkrat že opozoril, da se začenjajo upokojevati generacije, ki so prekarno zaposlene, ki so siljene v nestalne oblike zaposlitev, kjer so njihova plačila prispevkov zelo nizka in da se bodo kmalu začele upokojevati generacije upokojencev, ki ne živijo v lastnih nepremičninah, kar pomeni bistveno razliko.

Torej, da ne ponavljam številk glede gmotnega položaja upokojencev, nekaj sem jih že navedel. Kar pa zadeva uskladitve in spremembe v zadnjem času, so pa številke precej jasne. Od leta 2017 se je realna vrednost pokojnin, torej po prilagoditvi za inflacijo povečala za 10,1 %, samo v letu 2022 je, zopet zaradi narave uskladitve in zaradi visoke inflacije, padla za 0,7 %, v zadnjih 6. letih je pa naraščala in je naraščala, so pokojnine naraščale tudi hitreje od nekaterih drugih kategorij, od neto plače in tako naprej, razen minimalna plača, ki je v tem času rasla hitreje. To seveda ne pomeni, kar sem že povedal, da je gmotni položaj upokojencev dober, pomeni pa seveda, da se ta uskladitev, da je bila razen v letu 2022 ugodna za upokojence.

Poudaril bi mogoče tudi to, da v teh izhodiščih socialnih partnerjev za prenovo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja izrecno piše, da je treba indeksacijo določiti tako, da bo fiksna in da v njo ne bo možno arbitrarno posegati in to je storjeno in to je fiksno že 10 let in kakor smo že slišali, na ta način se tudi usklajujejo pokojnine.

Glede ukrepov, ki so v zadnjem času izboljšali gmotni položaj upokojencev. Mogoče velja omeniti ta paket 4. ukrepov, vreden 100 milijonov evrov, predstavljen prejšnji teden. Torej vdovske pokojnine se zvišujejo na 700 evrov, kjer sta bila oba upokojenca upravičena do kakršnekoli pokojnine. Predčasno se dvignejo pokojnine za 1,8 %, torej novembra in decembra, in potem še januarja pred naslednjo uskladitvijo. Naslednja uskladitev, mimogrede, je predvidena glede na trenutne makroekonomske kazalnike v višini 7,8 %, kar bo višje od predvidene inflacije.

Potem je tudi v tem paketu sprememba osnove za invalidske pokojnine, kjer se bo zdaj osnova upoštevala v višini, kakor da bi bil tudi invalid zaposlen za polovični delovni čas, kakor da bi bil zaposlen za polni delovni čas in izplača se potem še zimski dodatek v višini 40 % letnega dodatka.

Torej, to je glede teh ukrepov. Mnenje glede izredne uskladitve smo tudi že večkrat predstavili. Glede na sredstva, ki so na voljo, torej, po več letih zopet veljajo fiskalne omejitve s strani Evropske unije. Javno finančni primanjkljaj je treba spraviti na 3 %, pred tem tega par let ni bilo treba, zato smo bili pri pripravi teh ukrepov tudi na ta način omejeni. Izredna uskladitev bi pomenila enak dvig pokojnin vsem upokojencem in to bi pomenilo, če naslavljamo zdaj revščino med upokojenci, da bi ljudje z najnižjimi pokojninami dobili približno 10 evrov, tisti z najvišjimi pa 120, in se nam je zdelo, da pač obstajajo boljši načini za naslavljanje tega problema znotraj danih javnofinančnih omejitev.

Glede različnih odmernih odstotkov, sem že se dotaknil te teme. V to se nazaj retroaktivno na žalost ne da poseči. Enak je bil odgovor tudi prejšnjega ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ti pogoji, pod katerimi so se ljudje v zadnjih 10., 11. letih upokojevali, so preprosto preveč različni, da bi lahko za nazaj posegali v njihove pokojnine in jih ponovno odmerjali na kakršenkoli način.

Zdaj s tem mislim, da sem naslovil večino bistvenih vprašanj. Potem so bila pa še nekatera vprašanja, zahteve za posamezne podatke, recimo seznam vseh, ki prejemajo pokojnino brez kritja vplačanih prispevkih, na to smo pač odgovorili, podali pisno vse podatke, pa bi mogoče na tej točki zaključil, pa lahko potem še kakšno pojasnilo podam, če bo treba.

Hvala.