Govor

Miha Horvat

Hvala za besedo.

Zdaj, inštitucija Varuha človekovih pravic Republike Slovenije se že zdaj skoraj 30. let v bistvu ukvarja tudi seveda s problematiko med in povojno pobitih oseb, kar je mogoče razbrati tudi iz vsebine na naši uradni spletni strani, pa predvsem tudi v letnih poročilih varuha, s katerimi se, kot veste, vsako leto poroča tudi tej hiši, se pravi Državnemu zboru.

Zdaj, glede na prej izrečene očitke o molku varuha, naj na primer samo spomnim na priporočilo številka 62. iz leta 2019, v letnem poročilu, ki ga je varuh potem tudi večkrat še ponavljal ob različnih priložnostih, bilo je pa dano ravno v kontekstu predstavitve različnih pogledov na pietetni pokop v 2. svetovni vojni pobitih Romov, torej tiste skupine, ki se jo omenja tudi v predmetni zahtevi poslanske skupine.

Pa samo še mimogrede, varuh je takrat na tistem mestu tudi predstavil stališče Sveta romske skupnosti, torej tistega telesa, ki po Zakonu o romski skupnosti naj bi predstavljalo interese romske skupnosti v razmerju do državnih organov, kar mislim, da smo bili takrat pravzaprav prvi ali pa edini, ki je to sploh naredil, da je torej tudi njih vprašal, kaj si o tem mislijo.

Naprej, Varuh človekovih pravic Republike Slovenije je tudi med prvimi v samostojni Sloveniji opozoril, da je treba glede v omenjenem času pobitih oseb, tudi dejansko uveljaviti načelo spoštovanja človekovega dostojanstva vsakega človeka, ta je pa seveda tudi pokojnim, torej brez izjeme, tukaj mislim, da se lahko strinjamo. Večkrat je Varuh človekovih pravic Republike Slovenije tudi opozarjal, da če gre pri tem tudi za znake kaznivih dejanj, da je seveda potrebno ustrezno ali pa kar nujno izpeljati za to predpisane postopke, ki jih nudi veljavna zakonodaja.

Tako, da v bistvu doslej so že različni varuhi in tudi obe varuhinji v svojih mandatih z različnimi aktivnostmi spodbujali pristojne organe na take in drugačne načine, da zagotovijo omenjenim osebam človeškega dostojanstva vreden spomin, da se na primer zagotovi sredstva za odkritje prikritih vojnih in povojnih grobišč, da pa se pri že odkritih grobiščih pa seveda zagotovi dostojni pokop žrtev, da se omogoči dostop sorodnikov do kraja in tako in tako naprej.

In zdaj, ker sem danes tukaj zato, ker me je varuh človekovih pravic, gospod Peter Svetina prosil, da v njegovi odsotnosti predstavim načelno stališče naše inštitucije glede te teme, naj zaključim še z njegovim sporočilom, da je tudi on prepričan, da si moramo vsi prizadevati za vrednote družbe, v katerih se spoštuje dostojanstvo slehernika in obenem gospod Svetina tudi upa, da ta tragična dejanja, tudi to mislim, da smo se danes vsi lahko že strinjali, ko je bilo že večkrat izrečeno z vseh strani, da je šlo nedvomno za tragična dejanja v naši zgodovini, ne bodo več vir delitev in nasprotovanj, ampak da se bodo pomnila predvsem kot dejstva, ki se ne smejo več ponoviti.

Hvala,.