Govor

Eva Kotnik

Najlepša hvala.

Naj se najprej zahvalim za vabilo na to sejo. Veseli nas in prav je, da je glas mladih slišan tudi na tem področju, saj konec koncev je v bistvu to eno področje oziroma je v zadnjih nekaj letih stanovanjska problematika tako s socialnega kot tudi psihološkega vidika prerasla vse okvire nekega razumnega. In v bistvu na to opozarjajo tako rezultati različnih raziskav, anket, kot tudi neposredno pridobivamo te informacije po posvetovanjih z mladimi na terenu.

Torej, samo stanovanjsko problematiko mladi uvrščajo v sam vrh izzivov, s katerimi se soočajo, celo nad tiste s področja trga dela, ki so prednjačili v preteklih letih. In da je pač situacija res zaskrbljujoča, priča recimo tudi podatek, da kar 79,3 % odstotka mladih pričakuje neko pomoč staršev pri reševanju stanovanjskega problema, ker druge pomoči nimajo, da bi se nanjo oprli. Na to pomoč računajo bodisi v obliki sredstev za nakup, pomoči pri najemu kredita ali z zagotovitvijo dela stanovanja v družinski lasti. In če smo še pred nekaj leti govorili o pomanjkanju in gradnji najemnih stanovanj samo v Ljubljani, Mariboru in Kopru ter nekaterih drugih večjih središčih, je danes ta problematika prerasla vse te okvirje. Mladi zaradi vrtoglavega dviga cen na nepremičninskem trgu - podatek SURS, da se je v bistvu cena nepremičnin med leti 2015 IN 2022 dvignila za 72 % in izven večjih mest celo čez 80 % - kot tudi v bistvu zaradi pomanjkanja samih stanovanj v bistvu mladi ne morejo dostopati do le-teh niti na Koroškem, niti na Tolminskem, niti v Trebnjem in drugih manjših središčih. Prav tako raziskave kažejo, da preference mladih glede oblik sobivanja sovpadajo z dosedanjimi praksami prostorskega razvoja, torej neke decentralizacije in suburbanizacije in s tem razpršene poselitve. Zato, če mladim tukaj ne pridemo nasproti z aktivno stanovanjsko politiko, se bo pritisk na večja središča samo še dodatno povečal.

Na Mladinskem svetu Slovenije se zavedamo, da se je reševanja stanovanjske problematike potrebno lotiti celostno, decentralizirano in pri tem izhajati iz potreb lokalnega okolja in njegovega prebivalstva. Torej, moramo vedeti dejansko, kje smo in kaj si želimo in kaj potrebujemo. In pri tem ne govorimo le o večjih in manjših središčih, temveč tudi o podeželju, ki prav tako postaja vse bolj priljubljeno bivalno okolje med mladimi. Trenutna Vlada rešitev na tem področju ni predvidela niti glede novogradenj niti obnov obstoječih objektov. V Sloveniji smo brez resne politike na področju bivanja že od leta 1991, zato nas na Mladinskem svetu Slovenije veseli, da se po letih opozarjanja tudi ta tematika vse bolj pojavlja na političnem parketu, vse od predvolilnih obljub pa tja do koalicijske pogodbe. Pa vendar to ni dovolj. Nujno je, da se reševanja lotimo strateško, ukrepe zastavimo čim bolj celovito in jasno, njihova izvedba pa mora biti kar se da hitra. Mladi smo se namreč predvolilnih obljub in bombončkov že do sitega najedli z nepremišljenimi obljubami in dejanji. V Sloveniji tako že leta in leta izgubljamo generacije mladih, ki tukaj žal ne morejo izkoristiti svojega potenciala in svojo pot iščejo drugje. Kot družba se moramo zavedati tudi, kaj vse mlade vodi v stiske in kaj to pomeni ne le za nas, temveč tudi prihodnost celotne družbe, denimo, stanovanjska problematika sama ali še huje, v trenutni kombinaciji s prekarnim delom, ki vzbuja občutek negotovosti in tako mladim ne onemogoča neko stabilnost, ustvarjanje lastne vizije prihodnosti in iz tega razloga težje načrtujejo svoje življenje in osamosvojitev, prav tako pa se težje odločajo za družino, če si le-te želijo. In tudi iz tovrstnih razlogov vse pogosteje doživljajo duševne stiske. Tako mladi sami, strokovnjaki kot tudi trenutna Vlada vselej vse bolj izpostavljamo pomen duševnega zdravja mladih, kjer pa se žal še vedno preveč ukvarjamo s samim gašenjem požarov, brez da bi iskali načine za njihovo preventivo. Zakaj to izpostavljamo? Zato, ker verjamemo, da je za izboljšanje pogojev za življenje mladih tako na področju stanovanjskega vprašanja kot trga dela in vseh ostalih nujno izboljšanje tudi njihovega duševnega zdravja.

Zdaj bi pa besedo predala še Jaki, če lahko.