Hvala za vabilo.

Na nek način se tudi zahvaljujem za to sejo, ker se mi zdi kot predstavniku ministrstva in tudi te Vlade izjemno pomembno, da se čim več govori o stanovanjski problematiki in stanovanjski krizi, da se tema izpostavlja in da dobi končno vidnost, ki je v tridesetletni zgodovini v bistvu Slovenije sploh ni imela. In zakaj ta uvod, zakaj s tem uvodom tridesetletnega manka stanovanjske politike začenjam? Ker je pričakovanje, da se bo v štirih mesecih, odkar obstaja to ministrstvo in odkar sem jaz državni sekretar, da se bodo stvari radikalno spremenile, je pričakovanje, ki je neutemeljeno in nemogoče. Je pa v teh štirih mesecih Ministrstvo za solidarno prihodnost naredilo precej več, kakor se je naredilo v preteklosti, in tudi naredilo nastavke, ki so precej pomembni. Zato bi mogoče na začetku tudi malo začel v bistvu s pomenom obljub tudi na nek način in kaj se je v preteklosti dogajalo, tako da imamo malo nekega zgodovinskega spomina in perspektive. Potem bi malo bolj podrobno v bistvu nadaljeval s tem, kaj smo na ministrstvu podedovali, kaj smo dobili in s čim v bistvu delamo, potem pa kaj se je že v teh štirih mesecih naredilo in kaj se načrtuje tudi v prihodnosti.

Če začnemo s tem, kar se je v preteklosti dogajalo in s statusom obljub. Prvi stanovanjski program v tej državi je bil sprejet leta 2000, veljal je od leta 2000 do 2009; vemo, katere vlade so takrat bile na oblasti. V tem obdobju se je izpolnilo iz tega stanovanjskega programa, ki je bil veliko bolj sicer konkreten, kakor je ta trenutni, izpolnilo se je manj kot 20 % zavez in takrat se je tudi državni sklad dokapitaliziralo z veliko manj sredstvi, kakor se je predvidevalo. Se pravi, imamo v bistvu stanovanjsko politiko v preteklosti, tudi s strani, mislim, s strani vseh vlad v preteklosti, bodimo kar skreni, precej zavez, obljub, ki se niso izpolnjevale. Nenazadnje imamo tudi sedaj nacionalni stanovanjski program, ki se do nedavnega ni izvajal, kar je revidiralo tudi Računsko sodišče, in izvajale so ga precej različne vlade. Toliko mogoče pač nekega malo zgodovinskega spomina in tudi mogoče malo, da pripeljemo do današnje točke, kjer smo. Celoten sistem stanovanjske gradnje, javne stanovanjske gradnje ni bil s strani države nikoli močno in eksplicitno podprt, nikoli ni dobil nekega zagona za delovanje in vsi projekti, ki se izvajajo trenutno ali pa skorajda vsi, lahko rečemo, tako na občinskih ravneh, kjer je najbolj aktiven ljubljanski sklad, tako na državni ravni, kjer je najbolj aktiven državni sklad in tudi ne smemo pozabiti nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, so skladi, ki delujejo samostojno, ki so se v veliki meri financirali iz lastnih virov. Stanovanjski državni sklad se eksplicitno financira iz lastnih virov, kar pomeni, da si na nek način nobena Vlada do sedaj ne more nadeti neke medalje, da je za stanovanja, ki so trenutno v gradnji, odgovorna sama.

Zdaj, če nadaljujemo s tem, kar smo na ministrstvu podedovali. Sam sem v bistvu zelo vesel, da tako Vlada kakor tudi glavna opozicijska stranka strinjamo, da je temelj tega, kar je rešitev stanovanjskega vprašanja, gradnja neprofitnih najemnih stanovanj. To me zelo veseli in me tudi veseli, se zelo veselim v bistvu pripravljenosti na sodelovanje in podporo projektom, ki se bodo pač v prihodnosti izvajali, predvsem kar se tiče financiranja neprofitne stanovanjske gradnje. Zdaj, kaj smo podedovali na ministrstvu, so pa iz pretekle vlade neki določeni dobri nastavki, na katerih želimo nadgrajevati in jih tudi, kar je najbolj pomembno, izvesti, izvesti do konca. Stanovanjska politika je po svoji naravi dolgoročna razvojna politika, je politika, ki je ne moremo zamejiti v okviru ene vlade. Vemo, kako dolgo traja od začetka gradnje do konca gradnje, tako je logično, da bodo otvoritve stanovanj, ki bodo v tem mandatu, bodo v veliki meri stanovanja, ki so se začela graditi v mandatu pretekle Vlade. Kar pa je tukaj najbolj pomembno, je pa treba v okviru stanovanjske politike tiste ukrepe, ki so dobri, nadgrajevati, na njih delati in jih krepiti. Tiste, ki so slabi ali problematični, omejiti ali odpraviti, predvsem pa uvesti nove stvari, ki trenutno najbolj manjkajo. In v pretekli Vladi se je sprejelo določene pozitivne ukrepe. Med njimi ste tudi sami že omenili načrt za okrevanje; recimo, to je nek celoten načrt, ga ne bi komentiral, ampak kar se stanovanjske gradnje tiče, je bil nek pomemben doprinos. Tudi nekatere spremembe, ki so se uvedle, so bile produktivne. Zdaj mi tukaj vidimo, kar je naloga sedanje Vlade in sedanjega ministrstva, kot rečeno, je, da z vidika tega, da je stanovanjska politika dolgoročna, da nadaljuje te dobre stvari, jih okrepi in doda. Konkretno, podedovali smo Načrt za okrevanje in odpornost, v katerem je pretekla Vlada zgolj zapisala, da se bo financiralo s 60 milijoni stanovanjsko gradnjo po Sloveniji. Pretekla Vlada je uspela objaviti razpis, ga deloma tudi izvesti, potem pa na ministrstvu ni pustila operativne strukture, ki bi samo izvedbo financiranja tudi izpeljala. Kajti podedovali smo takrat sektor za stanovanje, ki je tako kadrovsko podhranjen, tako zanemarjen, da te naloge ne bi bil sposoben dobro izvesti. To je, recimo, prvi del. Naša Vlada, naše ministrstvo aktivno dela, da na tem dobrem ukrepu, ki je bil zagotovitev dodatnega financiranja za stanovanjsko gradnjo in to je bil eden pomembnejših ukrepov, da ga tudi dejansko izvedemo in s tem zagotovimo, da se realizira tisoč 36 stanovanj po celi Sloveniji. Kot rečeno, podedovali smo sektor za stanovanja, ki je bil dolga leta zanemarjen, ki je bil dolga leta potisnjen na stran, ki je bil operativno s tega vidika izjemno omejen. In zdaj je naslednja naloga, ki smo si jo zadali, da prvič po dolgem času postavimo direktorat za stanovanja, ki bo operativno sposoben in bo sposoben izvajati take pomembne naloge, kot je stanovanjska politika; spet kažemo na neko kontinuiteto. In podedovali smo v bistvu dolgoletno zgodovino nefinanciranja stanovanjske gradnje, ki se pozna na tem, da stanovanjski skladi delujejo na nekih lastnih sredstvih ali pa na dobri volji občin, recimo, v primeru lokalnih stanovanjskih skladov. In zdaj s tem, kar smo podedovali, smo si zadali cilje, ki so bolj kakor številke, ki jih naštevamo, tudi je pomembno pač število stanovanj, ki se bo zagotovilo v tem in v prihodnjem mandatu, ravno to, kar na nek način je bilo s strani s strani opozicije očitano, da bodo naslednje vlade primorane izvajati stanovanjsko politiko. Ampak na ministrstvu razumemo ravno to kot neko osnovno poanto stanovanjske politike. Stanovanjska politika se pozna v desetletjih, ne v mandatu ene vlade, mandat, vsaka vlada je pač pomembna, da nekaj doprinese, kar pomeni, da njeni učinki bodo vidni v prihodnjih letih in desetletjih. Kar pomeni, da je cilj zastaviti takšno stanovanjsko politiko, ki bo tako kakovostna, ki jo bodo izvajale tudi vse prihodnje vlade. In to je osnovni pogoj tega, da se bodo stanovanja v okviru javnega sistema sploh začela stabilno in dolgoročno graditi. Tako je cilj te Vlade in tega ministrstva vzpostaviti sistem stanovanjske gradnje, ki bo temeljil, kot je bilo že večkrat poudarjeno, na stabilnem viru financiranja. Viri financiranja, ki so bili trenutno na voljo, načrt za okrevanje, tudi takšen je sporadičen vir, ki skladom ne omogoča stabilnega razvoja in hkrati pogostokrat vodi v izvajanje nekakovostnih projektov, ker se razvijajo ad hoc ti projekti, kar pomeni, da je treba zagotoviti stabilnost, stabilni vir financiranja. Trenutna Vlada je v rebalansu proračuna zagotovila dodatnih 25,5 milijona evrov za povečanje namenskega premoženja stanovanjskega, državnega stanovanjskega sklada, od katerega se bo glavnina virov, 24 milijonov, namenilo za programe sofinanciranja, to je gradnja, ki jo izvajajo lokalni skladi. To je prvi korak, ki se v prvih letih, se pravi, v letošnjem letu se bodo dopolnjevali viri načrta za okrevanje in proračunski viri. V naslednjih letih bomo dodatno s proračunskimi viri podprli stanovanjsko gradnjo. Smo se tudi zavezali in bomo tudi kot ministrstvo delali na tem, da bomo zagotovili stabilen vir, ki bo neodvisen od političnih nihanj. To bo edino, kar lahko zagotavlja neko stabilno stanovanjsko preskrbo in stanovanjsko gradnjo. Se pravi, to je prvi temelj politike.

Drugič, zakaj so tako pomembni regionalni obiski in spoznavanje stanja na terenu. Hitro smo ugotovili - in to je tudi razlog, zakaj sem imel mogoče malo daljši uvod - in se je prepoznalo, da trenutno javni akterji na področju stanovanjske gradnje, z izjemo na katerih, niso dovolj močni in usposobljeni sami od sebe, da bi izvajali tako ambiciozno stanovanjsko politiko, kot jo Slovenija kot država potrebuje. Ugotovilo se je zelo hitro, da zaradi dolgih let zanemarjanja zelo težko izvajajo gradnjo na takem nivoju. Če se izrazim zelo konkretno, Stanovanjski sklad Mestne občine Nova Gorica, njihov direktor je zelo lepo rekel: »Od zadnjega projekta do novega projekta je minilo toliko časa, da so se v bistvu vsi zaposleni na skladu zamenjali.« Kar pomeni, da nima kontinuitete reprodukcije kadra, reprodukcije znanj. Zaradi tega je bilo tako pomembno s strani ministrstva, da smo prvič v bistvu kot ministrstvo in tudi kot Vlada obiskali stanovanjske sklade po celi državi, spoznali pogoje, v katerih delujejo, in na podlagi teh pogojev ne zasnujemo zgolj politike, ampak tudi nek program, kako jih podpreti, kako jih razvijati in kako je mogoče, da bodo te organizacije na lokalnih nivojih tudi kakovostno delovale in delovale po celi Sloveniji. S tem namenom naslednji teden organiziramo prvo srečanje vseh stanovanjskih skladov, ki je nek zaključek teh regijskih obiskov, katerih namen je okrepljeno sodelovanje med ministrstvom in stanovanjskimi skladi, da bomo, prvič, okrepili njihovo zmožnost delovanja, da bomo okrepili tudi njihove kadrovske sposobnosti in sposobnosti sodelovanja med njimi, da se medsebojno podpirajo. In tretjič, da ugotovimo, kje so točke, kjer moramo na državni ravni spremeniti stvari, da bo sistem bolje deloval. Konkreten primer tega je - in ta se vleče že od leta 2017 - spet ena dolga stvar, ki smo jo podedovali na ministrstvu, to je oblikovanje ustreznega sistema zbiranja podatkov v okviru neprofitnega najema, da se bodo ti razpisi lahko bolje in hitreje izvajali. Se pravi, to je drugi temelj naše politike, poleg stabilnega vira vzpostaviti stabilno okolje in stabilno okolje za delovanje organizacij.

Tretji temelj, ki smo se ga lotili, je okrepitev medresorskega sodelovanja in vzpostavitev tega, kar sem prej omenil, direktorata za stanovanja. Kot ministrstvo zdaj v teh štirih mesecih in tudi kot državni sekretar sem ugotovil, da stanovanjsko področje je na ostalih ministrstvih izjemno podreprezentirano. To kaže tudi na status stanovanjske politike, ki je bil v preteklosti, in druga ministrstva nimajo, tako kot je recimo trajnostna politika ali pa okoljska politika ozaveščena in se tudi v druge ukrepe prepleta, stanovanjska politika ni vpeta v razmislek drugih ministrstev in je medresorsko sodelovanje tukaj izjemno šibko. Zato smo pa kot ministrstvo tik pred tem, da oblikujemo svet za stanovanjsko politiko na nivoju vlade, ki bo krepil medresorsko sodelovanje. In drugič, na nivoju stroke, to pa je stanovanjski svet, ki bo omogočil povezovanje s stroko in tudi neko tesnejše sodelovanje med stroko in ministrstvom.

Četrta stvar. Omenili smo in tudi večkrat je bilo omenjeno, če beremo katerekoli podatke, ugotovimo, da praktično se zelo malo ve o stanovanjskem področju v Sloveniji. Na primer, prva stvar, ki je ne vemo kot država, kot celota, je, koliko je število najemnih stanovanj ali pa koliko je povprečna tržna najemnina. Zato je tako ključno v bistvu, da bomo kot država imeli na podatkih osnovano neko stanovanjsko politiko, da stanovanjska politika ne bo neka izmišljotina ali pa temeljila na nekih praznih stvareh. Zato je tako pomembno, da ima tako ministrstvo kot cela država čim boljši vpogled v stanje. Zato smo aktivno pristopili k zbiranju podatkov. Z Geodetskim inštitutom Slovenije bomo skupaj oblikovali javno evidenco najemnih stanovanj. Pristopili smo tudi k analizam, ki niso bile opravljene že zelo dolgo. Na primer, v okviru programa Ciljni raziskovalni projekti smo naročili analizo stanovanjskega področja v Sloveniji oziroma del razpisa je, ker konkretno zadnji celostni pregled stanja v Sloveniji je bil opravljen leta 2005; samo toliko, da se ve, s čim operiramo in na čem delujemo. In še druge analize, ki so ključne za to, da bomo stanovanjsko politiko kot država, kot ministrstvo lahko izvajali.

In še zadnja točka, ki jo bom zgolj omenil. Na podlagi tega je potem treba, tako kot se je ta koalicija in ta Vlada zavezala, oblikovati tudi ustrezno regulatorno okolje in urejanje stanja. Med njimi je ključno urejanje kratkoročnega oddajanja in oblikovanje ustreznega regulatornega okvira v okviru stanovanjskega zakona, predvsem kar se tiče najemnega trga. To so pa naloge, ki se jih bomo lotili v drugi polovici tega leta, kot je bilo tudi napovedano s časovnicami.

Toliko na kratko za začetek, pa kasneje mogoče še kaj.