Hvala lepa.

Zdaj seveda gre za teme, o katerih lahko zelo dolgo razpravljamo. Morda najprej glede Kitajske. Glede Kitajske se seveda zelo veliko pogovarjamo v različnih formatih v Bruslju. Mislim, da prevladuje stališče, da moramo imeti hkrati načelen, po drugi strani pa tudi pragmatičen odnos do Kitajske, do svetovne velesile, članice PI five. Terminologija, ki se uporablja v EU je, da v bistvu preprečimo ta dicapling, se pravi razdruževanje med Kitajsko in ostalimi državami, hkrati pa si prizadevamo za tako imenovan dirisking, se pravi, zmanjšanje rizika v odnosih s Kitajsko in zmanjšanje možnih eskalacij. Tako da, glede Kitajske seveda poudarjamo, da gre za državo s katero imamo ne samo, mislim ne samo Slovenija, ampak vse države članice EU zelo razvejane odnose in to kompleksnost je seveda pri tem treba upoštevati.

Glede odnosov z državami Latinske Amerike bi poudaril to, da je za 17. in 18. julija v Bruslju predviden vrh Evropske unije z državami Latinske Amerike. Gre, mislim da za prvi vrh po letu 2015. Slovenija tako kot večina ali pa vse države članice Evropske unije se zaveda, da smo glede dela s tretjimi državami, se pravi, z državami izven tega evropskega, zahodnega prostora, če želite, zamudili marsikakšno priložnost, da je treba temu posvečati bistveno več pozornosti, tako da mi pozdravljamo to, da bo s temi državami organizirano srečanje na najvišjem nivoju. Slovenija kot kandidatka za članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov zelo veliko pozornost namenja tem državam, bilo izvedenih kar nekaj obiskov in mi, bom samo tako rekel, da vidimo ogromen potencial, ki je v bistvu neizkoriščen, tako bilateralno med Slovenijo in državami te regije, kot tudi med državami Evropske unije in državami te regije.

Glede zamrznjenega premoženja v Ukrajini, bi samo mogoče vas vprašal konkretno, še enkrat, za pojasnitev vprašanja, no, ker… / oglašanje iz dvorane/