Hvala lepa. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, dovolite, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo potekalo v torek v Bruslju, 30. maja.

Svet bo obravnaval obrazloženi osnutek dnevnega reda za junijsko redno zasedanje Evropskega sveta. Poudarjam, da gre za obravnavo osnutka dnevnega reda, torej bodo vsebinske priprave na zasedanje, na junijsko zasedanje sveta potekale tudi potem še v juniju, bodo pa na junijskem Evropskem svetu predvidoma teme Ukrajina, gospodarstvo, varnost, obramba in zunanji odnosi, voditelji pa se bodo seznanili tudi z napredkom pri izvajanju sklepov o migracijah ter s procesom priprave nove strateške agende Evropske unije.

Zdaj mogoče samo poudarim glede Evropskega sveta, da tista najpomembnejša razprava bo najverjetneje potekala o sklepih o industrijski politiki, o enotnem trgu in o dolgoročni konkurenčnosti in produktivnosti Evrope. To je nekaj, kar se pripravlja zdaj zadnje pol leta in ena taka zelo pomembna razprava predvidoma na junijskem Evropskem svetu. Zdaj od ostalih tem naj samo omenim, da bo Slovenija na zasedanju, se pravi Sveta za splošne zadeve, ki bo v torek, predlagala, da naj Evropski svet junija razpravlja tudi o problematiki nadzora na notranjih mejah EU. Zdaj, kar se tiče ostalih točk, ki bodo na agendi v torek na Svetu za splošne zadeve, gre v bistvu samo za dve točki in obe sta v zvezi s stanjem vladavine prava, ena na Poljskem in druga na Madžarskem. Nadaljeval se bo postopek v skladu s prvim odstavkom 7. člena Pogodbe o Evropski uniji in s tem bo kot običajno izvedeno zaslišanje obeh držav. Gre za šesto zaslišanje obeh držav. Zdaj Svet za splošne zadeve razmere v obeh državah obravnava redno, zadnje zaslišanje sta bili opravljeni lani, februarja za Poljsko, novembra pa za Madžarsko. Tudi tokrat bosta okvir za zaslišanje predstavljali obrazloženi mnenji Evropskega parlamenta za Madžarsko. Zdaj gre za razliko, ker postopek po 7. členu je za Madžarsko uvedel Evropski parlament in pa obrazloženo mnenje komisije za Poljsko. Pričakujemo razpravo o vseh aktualnih odprtih vprašanjih spoštovanja s področja spoštovanja temeljnih vrednot Evropske unije. Pri Poljski komisija poudarja predvsem blokado ustavnega sodišča, vprašanje primarnosti prava Evropske unije, razvoj dogodkov glede nacionalnega sodnega sveta, pri Madžarski pa so glavne teme implementacija dosedanjih reform, vključno s pravosodno, pravice LGBTIQ in prosilcev za azil, medijska in akademska svoboda ter izredne razmere. Spoštovanje temeljnih vrednot EU demokracije, svobodnih medijev, človekovih pravic in pravne države je za Slovenijo prednostna naloga, vladavina prava nas namreč povezuje, krepi zaupanje naših državljanov, nacionalne inštitucije in inštitucije EU. V zvezi s tem pozdravljamo razpravo v okviru 7. člena, ki ga vidimo kot varovalo temeljnih vrednot Evropske unije. Razprava predstavlja, vsaj mi vidimo to razpravo predvsem kot priložnost za konstruktivno izmenjavo mnenj o trenutnem stanju, se pravi ne za kritiko temveč za konstruktivno obravnavo razprav o tem, kaj, kaj, kaj je potrebno izboljšati. Hkrati pa seveda predstavlja tudi orodje za nadaljevanje političnega pritiska na obe državi, ki je kljub temu, da člen 7 ni napisan tako, da bi, da bi, da bi vseboval neke zelo konkretne sankcije, kljub vsemu ta politični pritisk je prinesel nekaj rezultatov, kar priznava tako Evropska komisija kot tudi države članice. Zdaj mi verjamemo, da bo komisija svoje ugotovitve predstavila na objektiven, konstruktiven način in seveda pozdravljamo napredek Poljske in Madžarske v zvezi s posameznimi aktualnimi odprtimi vprašanji.

Toliko z moje strani, hvala lepa.