Govor

Hvala, predsedujoči.

Predstavniki Vlade, spoštovani kolegice, kolegi!

Prepričan sem, da ni nikogar izmed nas, ki si ne bi želel upokojitvi prijeti takšno pokojnino, ki bi mu zagotavljala dostojno življenje in ne zgolj golega preživetja iz rok v usta. Vsi si želimo dovolj visokih pokojnin, ki bi nam omogočali, da ob plačilu osnovnih stroškov za življenje in hrano od pokojnine ostane še kaj denarja za tiste stvari, ki nam prinašajo veselje in polepšajo vsak dan. Za nekatere je to kava s prijatelji, za druge so počitnice ob morju, za tretje pa ukvarjanje z različnimi dejavnostmi za prosti čas. Na žalost pa to ne velja za skoraj polovico upokojencev, ki prejemajo pokojnino, ki je nižja od 800 evrov, tem upokojencem pokojnina omogoča zgolj pokritje osnovnih življenjskih stroškov, kot so hrana, stanovanje, poplačilo položnic za elektriko in ogrevanje. Med njimi je tudi veliko takih, ki živijo pod pragom tveganja revščine. Stopnja tveganja revščine v Sloveniji sicer precej nižja kot v večini ostalih držav članic Evropske unije, vendar pa je stopnja tveganja revščine za starejše osebe v Sloveniji višja od povprečja v Evropski uniji. Naj povem, da najpogostejša revščina je zlasti med starejšimi samskimi ženskami, ki prejemajo nizke pokojnine, njihova revščina je predvsem posledica njihove nižje stopnje delovne aktivnosti, neugodnih plačnih razlik med spoloma, zgodnejšega upokojevanja žensk zaradi ugodnejših pogojev za upokojitev. Socialno ogroženi upokojenci so bili še posebej prizadeti v času energetske krize, ki je povzročila vsesplošno rast cen predvsem osnovnih življenjskih storitev in izdelkov. Vlada je za blažitev negativnih posledic energetske krize in vsesplošne draginje sprejela številne različne ukrepe, regulirala je cene energentov, znižala davek na dodano vrednost za njihov nakup. Socialno najbolj ranljivim posameznikom in družinam, med katerimi so bili tudi upokojenci, ki prejemajo varstveni dodatek, smo izplačali energetski dodatek. Vsem upokojencem pa je bil namenjen predčasen dvig pokojnin za 4,5 % v novembru in decembru lanskega leta. Pozdravljamo tudi odločitev Vlade, ki pripravlja ukrep pomoči upokojencem v vrednosti 100 milijonov evrov. Vsem upokojencem se bodo ponovno predčasno povišale pokojnine za 1,8 % v novembru in decembru letošnjega leta, s tem se bo zvišala tudi zagotovljena pokojnina za 40 let delovne dobe na obljubljenih 700 evrov. Prav tako bodo vsi upokojenci prejeli enkratni dodatek v obliki božičnice ali zimskega regresa, ki bo iz plače, ki bo znašal 40 % letnega dodatka in bo konec decembra izplačan v enakih razredih kot letni dodatek. Izplačilo enkratnega letnega dodatka je po našem mnenju bolj socialno pravično. V primeru, da bi se vlada odločila za izredno uskladitev, bi to povzročilo velike finančne posledice za državni proračun, najmanj pa bi od tega imeli tisti upokojenci z nizkimi pokojninami, ki jih je draginja najbolj prizadela.

Podpiramo tudi predlog za uvedbo zagotovljene vdovske pokojnine, ki bo znašala enako kot zagotovljena starostna pokojnina za polno delovno dobo 40-ih let. S tem bomo pomagali zmanjšati revščino predvsem pri starejših ovdovelih ženskah, ki spadajo med najranljivejšo skupino prebivalcev.

Socialni demokrati se zavedamo socialnih stisk in težkega položaja nekaterih skupin upokojencev, zato menimo, da mora biti reševanje tega vprašanja izmed ključnih prioritet sedanje Vlade in te koalicije. Na današnji položaj upokojencev in pokojninskega sistema so vplivale vse vlade dosedanje, spoštovani predlagatelji, med njimi tudi vlada Janeza Janše, ki je leta 2012 sprejela trenutno veljavni Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2. Ravno ta obstoječi pokojninski zakon je prinesel višjo starostno mejo za upokojitev, nižjo odmerno stopnjo za moške v višini 57,95(?) odstotka, ukinitev državne pokojnine, uveljavi model usklajevanja pokojnin, kot ga poznamo danes in tako naprej.

Ker se je v preteklih letih izkazalo, da je ta zakon v določenih primerih preveč zarezal v socialni položaj posameznih skupin upokojencev, smo v preteklem mandatu podprli večino predlaganih sprememb pokojninske zakonodaje, ki so predstavljale socialni korektiv pokojninskega sistema. Med drugim smo podprli zvišanje odmerne stopnje od ob upokojitvi za moške na 63,5% višji znesek najnižje zagotovljene invalidske pokojnine, priznavanje dokupljenih let za vojaška in študentska leta v pokojninsko dobo.

Slovenija pa je pred nekaj leti ravno na predlog Socialnih demokratov uvedla minimalno pokojnino za vse s polno pokojninsko dobo. Uvedbo minimalne pokojnine smo predlagali zato, ker menimo, da bi moralo biti 40 let pokojninske dobe brez dokupa dovolj za upokojitev in prejemanje dostojne pokojnine.

Spoštovane, če želimo, da bo pokojninski sistem tudi v prihodnje omogočal dostojne pokojnine za sedanje in prihodnje generacije, bomo morali poskrbeti tudi za njegovo dolgoročno vzdržnost, zato potrebujemo celovito reformo pokojninskega sistema namesto parcialnih rešitev, ki se na prvi pogled zdijo zelo privlačne in všečne. Zelo hitro pa se potem izkažejo za prazne obljube, katerih namen je ceni pridobivanje političnih glasov brez kakršnekoli realne osnove zavajati s takšnimi obljubami ni pošteno, še posebej to ni pošteno do upokojencev. Vsi se zavedamo, da katerakoli Vlada že bo na oblasti v prihodnjih letih, bo morala zagotoviti tak pokojninski sistem, ki bo zagotavljal dostojne pokojnine ne samo sedanjim upokojencem, ampak tudi bodočim generacijam, ki so danes delovno aktivni ali šele vstopajo na trg dela. Problema nizkih pokojnin ni mogoče reševati s prevelikimi parcialnimi posegi v pokojninski sistem, ki uvaja izplačila pokojnin, ki ne temeljijo na vplačanih socialnih prispevkih. S tem uničujemo pravičnost pokojninskega sistema, ki temelji na solidarnosti. Vprašanje nizkih pokojnin je potrebno reševati z večjo dostopnostjo varstvenega dodatka, ker bi imeli tudi centri za socialno delo večje možnosti, da presodijo, kdo potrebuje takšno pomoč in kdo ne. Cilj prihodnje pokojninske reforme mora biti oblikovanje takega pokojninskega sistema, ki ne bo prekomerno obremenjeval ene generacije na račun druge. Če nam to ne uspe bomo zelo hitro porušili že tako krhko medgeneracijsko solidarnost med starejšo in mlajšo populacijo v Sloveniji. Hvala.