Pozdravljeni.

V Sloveniji imamo trenutno približno 633 tisoč upokojencev, ki prejemajo takšno ali drugačno pokojnino. To je 30 % celotne populacije in vprašanje njihove blaginje je zato pomembno in se ga je treba lotiti preudarno in odgovorno, brez hujskaštva, demagogije, politikantskega cirkusa, zlorabljene stiske nekaterih med njimi za samopromocijo in tako naprej.

Na drugi strani je 993 tisoč zavarovancev, delovno aktivnih, katerih prispevki, odmerjenih od njihovih bruto plač, se stekajo v tako imenovano pokojninsko blagajno, iz katere se sproti pokrivajo pokojnine Razliko med izplačanimi pokojninami in pobranimi prispevki pa pokrije državni proračun, v katerega se prav tako stekajo pobrani davki, večinoma odmerjeni od potrošnje in od dela. Pokojnine in invalidnine novih upokojencev, določa zakon Trenutno je star dobro desetletje, med današnjimi upokojenci veliko takih, ki so se upokojevali po še starejših zakonih. Včeraj je Vlada obravnavala novelo

ZPIZ-2S, oznaka S kaže, da je trenutni zakon sprejet, je bil mnogokrat dopolnjen, popravljen in že v samem začetku je bil ZPIZ-2 popravljena različica zakona, ki je dve leti prej padel na referendumu. Posledično so se upokojenci skozi leta upokojevali pod različnimi pogoji. Ti pogoji so se po eni strani zaostrovali, po drugi strani pa so postajali ugodnejši za upokojence in iz tega izvira del nezadovoljstva upokojencev, čeprav imajo primerljivo dobo, upokojitveno starost in povprečne dohodke v času aktivnosti, se lahko njihove pokojnine med seboj razlikujejo zgolj zato, ker so se upokojevali v različnih letih in iz tega vidika številni parcialni, arbitrarni popravki, posegi v zakon, obliži in tako naprej, v zadnjem desetletju niso videti kot dobra zamisel. Bolj kot te posamične arbitrarne intervencije, na tej točki potrebujemo celovito sistematično rešitev, ki bo naslavljala predvidene spremembe v družbi v naslednjih tridesetih letih.

Drugi vir nezadovoljstva pa so seveda nizke pokojnine pretežnega dela upokojencev. Zopet, te so po eni strani posledica obstoječe in pretekle zakonodaje, po drugi strani pa tudi okoliščin posameznih upokojencev. 69 tisoč upokojencev prejema pokojnino danes, ki je nižja od 500 evrov, ampak v povprečju imajo ti upokojenci 23 let delovne dobe. Približno 305 tisoč upokojencev je pod pragom tveganja revščine, torej približno polovica vseh, ki je opredeljen kot 60 % mediane neto plače in trenutno znaša 827 evrov, ampak povprečna doba, delovna doba teh znaša 34 let. Torej vprašanje, kako poskrbeti za upokojence oziroma ljudi, ki niso več zmožni za delo, ampak ne izpolnjujejo vseh pogojev za upokojitev, za polno penzijo, je eno bistvenih vprašanj, ko razmišljamo o prenovi sistema skrbi za upokojence in invalide. V kolikšni meri smo pripravljeni biti solidarni z njimi. Po eni strani slišimo glasna opozorila na njihov težak socialni in gmotni položaj, po drugi strani so pa še glasnejši vzkliki, da morajo pokojnine odražati vplačila prispevkov v času delovne aktivnosti in ti dve pogosto nasprotujoči si stališči včasih prihaja celo iz ust enih in istih deležnikov, ter odgovor na to vprašanje in tudi na drugo vprašanje v zvezi s sistemom skrbi za upokojence in invalide, bo treba poiskati v dialogu s socialnimi partnerji in širšo javnostjo, torej s sedanjimi in prihodnjimi upokojenci in invalidi.

Po drugi strani obstajajo tudi spodbudni podatki, povprečna starostna pokojnina brez sorazmernih delov pokojnin in delnih pokojnin znaša 927 evrov neto, povprečna starostna pokojnina z dopolnjenimi štiridesetimi leti delovne dobe pa tisoč 22 evrov neto. V letu 2022 je 80,2 % žensk in 72 % novo upokojenih moških že dosegalo pogoj štiridesetih let delovne dobe. Poleg tega je 30 % tistih, ki so že dosegli štirideset let delovne dobe, izkoristil tudi zakonsko možnost, da delajo tudi po dopolnjenem štiridesetem letu delovne dobe in prejemajo 40 % pokojnine in povečan odmerni odstotek za vsakih nadaljnjih šest mesecev dela.

Treba je upoštevati tudi, da pokojnine niso edini vir blaginje upokojencev Tisti z najnižjimi pokojninami so upravičeni tudi do socialnih transferjev, ki vsaj nekoliko blažijo njihovo stisko, predvsem pa velja poudariti, da so upokojenci v trenutku upokojitve med seboj močno razlikujejo po premoženju, ki so ga nakopičili v času delovne aktivnosti bodisi z zaslužki bodisi z dedovanjem ali kako drugače. Zlasti lastništvo nepremičnine je pri tem ključno, isto pokojnino lahko upokojencu v lastni nepremičnini omogoča neprimerno boljši življenjski standard kot upokojencu, ki mora plačevati najemnino. Prav tako so pomemben del košarice potrošnje upokojencev zdravstvene storitve. Zagotavljanje dostopnosti teh je pomemben vidik blaginje upokojencev in enako velja za dolgotrajno oskrbo. Torej vprašanje blaginje upokojencev je precej širše od samega vprašanja pokojnin. Se pa tu začne.

Precej je bilo govora tudi o usklajevanju pokojnin in razkorakov med inflacijo in rastjo pokojnin. V zvezi s tem lahko naslednji ponovno pojasnim naslednje. Usklajevanje pokojnin je določeno v zakonu, v 40 % je odvisno od inflacije, v 60 % od neto plače. Pri tem gre za konceptualno vprašanje ali želimo, da pokojnine ohranjajo svojo realno vrednost, torej kupno moč, nabor dobrin in storitev, ki si lahko z isto pokojnino privoščimo skozi čas, ali pa naj pokojnine ohranijo svojo vrednost glede na plače, torej da se ohrani razmerje življenjskega standarda med upokojenci in trenutno delovno aktivnimi. Če pogledamo podatke za zadnjih 6 let, od 2017, ugotovimo, da so pokojnine zrasle za več kot bruto plače in bolj kot inflacija. Izjema je bilo leto 2022, ko so zaradi ekscesno visoke inflacije pokojnine zrasle za manj kot inflacija, ampak od 2017 do začetka 2023 je realna rast starostnih pokojnin zmanjšala 10,1 %, torej toliko so pokojnine prehitele rast inflacije. To seveda ne pomeni, da gre upokojencem posebej dobro, poudariti želim samo, da je vprašanje indeksacije pokojnin, torej načina usklajevanja, pomembno vprašanje pri zasnovi sistema skrbi za upokojence in invalide in da ni enoznačno. Trenutna formula je ugodna za upokojence, ko inflacija nizka, in manj ugodna, ko je inflacija visoka. Desetletje nizke inflacije pomeni, da so se pokojnine realno sicer povečevale, medtem ko so se socialni transferji, ki se usklajujejo samo z inflacijo, skoraj desetletje niso spremenili. V zadnjem letu, ko je prisotna visoka inflacija, so rasli hitreje od pokojnin. Ne glede na to so med upokojenci še vedno skupine, ki so posebej ogrožene. Ena od teh so upokojenci, ki nimajo polne delovne dobe in pri tem je treba jasno povedati, da to ni, pri mnogih to ni njihova krivda. Ravno tako so ogrožene samske upokojenke in upokojenci, pri katerih stopnja tveganja revščine dosega tudi 25 %, torej dvakrat več kot povprečje v državi, in invalidski upokojenci v upokojenskih gospodinjstvih, pri katerih stopnja tveganja revščine lahko celo preseže 30 %. Zato verjamem, da morajo biti ukrepi za izboljšanje gmotnega položaja upokojencev usmerjeni predvsem v reševanje stiske teh skupin ob upoštevanju sprememb, ki so pred nami. S tem mislim na demografske spremembe. Naša družba se stara in ta trend se bo nadaljeval po trenutnih projekcijah nekje do leta 2055. To pomeni, da bo razmerje med delovno aktivnimi in upokojenci vedno nižje, danes je pri 1,57. S tem mislim tudi na prekarno generacijo, ki je siljena v oblike zaposlitve, v katerih so njihovi prispevki za socialno zavarovanje zelo nizki. Upoštevati je treba tudi, da se danes večina upokojencev upokoji v lastni nepremičnini, čez 20 do 30 let to več ne bo tako. Po trenutni pokojninski zakonodaji vsakdo z bruto plačo tisoč sedemsto evrov ali manj v referenčnem obdobju ob polni delovni dobi 400 let in z izpolnjenim starostnim pogojem 65let prejme pokojnino, ki je enaka zagotovljena trenutno 688, od novembra letos dalje 700 evrov. Nisem prepričan, da te dni to zadostuje za garsonjero v Ljubljani. To seveda načenja tudi zaupanje v pokojninski sistem. Zato še enkrat, vprašanje, ki se ga je treba lotiti odgovorno in resno in preudarno.

Če pa naslovim posamezna priporočila Vladi, bi rekel tako. Prvo priporočilo glede uresničevanja obljub v zvezi s položajem upokojencev, v koalicijskem dogovoru piše, da bo Vlada pripravila pokojninsko reformo nujno v sodelovanju s socialnimi partnerji, ki bo zagotovila pravičen in finančno vzdržen sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bo omogočal dostojno starost. Takšno prenovo sistema skrbi za upokojence in invalide že pripravljamo in v skladu z načrtom bomo v začetku drugega poletja predstavili izhodišča. Temu bo sledilo eno leto časa za usklajevanja, pogajanja, široko razpravo in temu še pol leta za obravnavo zakona v Državnem zboru. Tako bi bila dosežena, bolj dosežena zaveza, ki je zapisana tudi v načrt za okrevanje in odpornost, da bo zakon sprejet do konca leta 2024.

Del te prenove bodo tudi ukrepi, ki bodo omogočali postopen prehod v pokoj, nekatere od njih smo že javno predstavljali. Glede zaveze o dostojnih pokojninah je Vlada dala tudi obljubo, da bo še v letu 2023 zagotovljena pokojnina znašala 700 evrov. Ta obljuba bo izpolnjena s svežnjem ukrepov, ki je bil predstavljen ta teden, začenši s 1. novembrom letos.

Glede zaveze, da bo ob izpolnitvi pogojev javnofinančne vzdržnosti najnižje zagotovljena pokojnina presegla prag tveganja revščine za 10 %, moram ugotoviti, da omenjen pogoj javno finančne vzdržnosti trenutno ni izpolnjen in da bo ta cilj treba doseči postopoma. Namreč, dvig zagotovljene pokojnine na 910 evrov bi pomenil, da bi za pokojnine potrebovali dodatnih dobra 1,1 milijarde evra letno. To je skoraj 2 % našega BDP, pod pogojem, da samo pokojnine, ki so nižje od 910 evrov, dvignemo na to raven, torej, ne da bi prilagodili tudi druge.

Torej na tej točki, pri takih zahtevah, se je treba vprašati, na koga so naslovljene. Še enkrat, zgodovina je privedla do tega, naše kratke države, da imamo pokojninski sistem kakršnega imamo, je pretočni. Trenutno delovno aktivni prispevajo za trenutne upokojence in od njihovega dela, pretežno dela in potrošnje, se odmerjajo prispevki. Torej, gre za dialog na tej ravni.

O podrobnostih javnih financ bo mogoče več v priliki povedalo tudi Ministrstvo za finance in javnofinančnih omejitvah v zvezi s tem.

Kar zadeva priporočilo o 2,5 odstotnem…, 3,5 odstotni izredni uskladitvi pokojnin za vse upokojence. Temeljni razlog za nasprotovanje predlogu izredne uskladitve je ta, da to ni učinkovit za naslavljanje najbolj perečega problema, to je revščina med upokojenci. Z izredno uskladitvijo bi se vse pokojnine zvišale za enak odstotek. To pomeni, da bi se najnižje pokojnine zvišale za 11 evrov, pokojnine v višini 2 tisoč evrov za 70 evrov, najvišja pokojnina pa za več kot 120 evrov. Drugače, za 97 tisoč upokojencev z najnižjimi pokojninami bi namenil dodatnih 1,5 milijonov evrov mesečno, za 90 tisoč upokojencev z najvišjimi pokojninami pa 5,15 milijona evrov mesečno, torej 3,4 krat več. Če nas skrbi revščina med upokojenci, potem ne moremo prejemnikom najvišjih pokojnin izplačati 3 in pol krat več, kot prejemnikom najnižjih pokojnin, zato Vlada temu predlogu nasprotuje. Vsaka odstotna točka izredne uskladitve pa pomeni dodatnih 67 milijonov izdatkov iz proračuna. Z danimi sredstvi lahko torej bolj učinemo(?) boljši dosežek.

Glede priporočila, da bomo do konca polletja predstavili izhodišča za pokojninsko reformo, kot rečeno, natanko to bomo storili. Glede priporočila, da do 1. julija pripravimo zakonski predlog za dvig vseh pokojnin, zlasti pokojnine do višine tisoč 500 evrov, o tem sem pravkar govoril, na koga je naslovljeno to, kdo prispeva v pokojninsko blagajno. Ne trdim, da je taka zahteva neupravičena, trdim samo, da mora biti posledica dogovora med vsemi, ki pri tem sodelujejo, ni Vlada tista, ki karkoli deli, pobira in prerazdeljuje v dogovoru z obema stranema.

Glede priporočila, da v izhodišča za pokojninsko reformo vključimo tudi pravico do 13. pokojnine in letnega dodatka, to bo stvar pogajanj med socialnimi partnerji in drugimi deležniki. Glede priporočila, da pripravimo spremembe ureditve dostopa do varstvenega dodatka z odpravo obvezne izjave o premoženju otroka, ki potrjuje, da ne more preživljati starša. Razmišljamo v tej smeri, strinjamo se s to smerjo razmišljanja in pripravljamo ustrezne podlage. Ne morem obljubiti, da bodo zakonske spremembe do 1. julija pripravljene, lahko pa povem, da gredo prizadevanja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v tej smeri.

In glede 7. priporočila, da najkasneje do 1. julija 2023 pripravimo spremembe ureditve glede vdovske pokojnine tako, da bo vdovska pokojnina znašala vsaj zagotovljeno pokojnino. To priporočilo je od tega tedna naprej izpolnjeno.

Hvala.