Pozdravljeni vsi!

Torej, kot je že kolega Jovičić povedal, ta zgodovina IPS ima v Luki Koper dolgo brado že iz 90. let in v letu 2017 se je začel v bistvu s strani države, predvsem iz Slovenskega državnega holdinga, pritisk na takratnega predsednika uprave Dragomirja Matića, ki je potem tudi seveda moral oditi. Takoj temu je v januarju 2018 sledil, bi rekli, napad na sindikat, pri katerem je Mladen Jovičić bil pod pritiskom odpovedi. Takrat so delavci samoiniciativno v bistvu ustavili oziroma upočasnili delo. In potem v tako imenovanem dogovoru oziroma v sporazumu o umiritvi razmer v Luki Koper, ki datira na začetek februarja 2018, smo dosegli poleg ostalega, da je sindikat posvetovalno telo pri strategiji IPS, ki je predvidevala prehod iz takratnega modela v tristebrni model, ki še danes obstaja. In smo dosegli med drugim tudi to, da pri zaposlitvah, ki so bile posledica tega, v kadrovski komisiji smo imeli dva predstavnika sveta delavcev, ki pa so v bistvu vsi sindikalisti, tako da smo bili tudi neposredno, bi rekla, na nek način udeleženi pri kadrovanju. To smo pa zahtevali predvsem zato, da se ne bi zgodilo, da bi zaradi tega, ker so bili seveda javni razpisi za zaposlitve, zaposlilo ljudi od zunaj, IPS delavci pa bi ostali na cesti, to nam je v dobršni meri tudi uspelo se je od takrat, bi rekla, če začnemo gledati od začetka zaposlovanja po tem modelu, se je v luki oziroma v skupini Luke Koper, ne samo v Luki Koper zaposlilo tam ca 700 ljudi, tako da je zdaj skupno število zaposlenih najmanj krat dva od tistega, kar je bilo, tu govorimo o cifri 1600 pa nekaj delavcev, zdaj, res pa je, da so še vedno agencije, ki plus minus ostajajo vsa ta leta na enakem številu, mogoče celo se nekaj povečuje. Mi kot sindikat ves čas opozarjamo upravo tako zdaj to pod enim predsednikom, kot tudi prej prejšnjo, da je razlog začasnosti in fleksibilnosti, kar naj bi agencijsko delo zagotavljalo v Luki Koper že davno odpadel. Takrat sicer smo se strinjali s tem, ker je šlo res za nek velik prehod iz prejšnjega modela, za ugotoviti, koliko ljudi bi resnično potrebovali, kolikor ne bomo, ugotovili smo kot sindikat, da temu ni tako. Na delodajalca naslavljamo ogromno krat dobesedno zahteve, da ne rečem že grožnje, ampak njegov odgovor je samo eden, zakonodaja to omogoča. In tu se ne moremo ne strinjati. Zakaj? Ker Zakon o delovnih razmerjih v svojih členih, kjer obravnava napotitve delavcev v podjetja, predvideva seveda kvoto, ki govori, mislim, da 20 %, vendar niti to ni res, v kolikor so ti napoteni delavci pri kadrovski agenciji zaposleni za nedoločen čas, prevedeno to pomeni, da je lahko cela firma outsoursana, kar seveda v Luki Koper ni, seveda potem, kot ste že drugi povedali, je primarna oblika zaposlitve zaposlitev za nedoločen čas. Tako, da mi na delodajalca, tudi, če ste spremljali po medijih, kar smo imeli v začetku aprila, kjer smo sprožili medijsko nekako kampanjo pod, ker v Luki Koper že kar nekaj časa ni socialnega sporazuma, eno od naših izhodišč za sklenitev socialnega sporazuma je tudi sklenitev dogovora z vodstvom podjetja o ukinitvi oziroma čimprejšnji zamejitvi števila agencijskih delavcev. Tako, da mi smo na tem stališču ves čas. Moramo pa reči, da smo tudi z nekim tem pritiskom uspeli poleg prvega velikega števila zaposlitev, ki so se zgodile ob prehodu iz IPS sistema v tristebrni model, uspeli še dodatno pritisniti, da se je zaposlilo iz agencij še dodatne delavce, tako za voznike tovornih vozil kot za LTD, to je luško transportni delavec, bi rekla, to najnižje delovno mesto, ki pa je hkrati tudi najzahtevnejše, vse kontrolorje, ki so bili outsoursani in vse delovodje. Tako, da moram reči, nismo najbolj zadovoljni glede tempa oziroma časovnice, vendar moram reči, da če bi v zakonu obstajale neke varovalke, ki bi to zamejevale, bi nam bilo bistveno bolj v pomoč. Hvala lepa.