Moje ime je Breda Črnčec, sem predstavnica Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije.

V Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije že več let opozarjamo na slabe prakse tako imenovanega outsourcinga in si prizadevamo za odpravo le-tega. Položaj delavcev v takšnih oblikah dela je zelo raznolik, eni so kot samostojni podjetniki napoteni kot podizvajalci k naročnikom storitve, drugi pa so po sklenitvi pravnega posla preneseni k drugemu delodajalcu kot tako imenovani outsourcani delavci. Za kakšen obseg storitev gre pri zagotavljanju delavcev drugemu uporabniku, pove že en sam javno dostopen podatek, in sicer, da smo v aprilu 2023 imeli registriranih kar 250 agencij. Pri prenosu dela dejavnosti k zunanjim izvajalcem v večini primerov ni mogoče pripisati cilja neke boljše organizacije dela in s tem doseganje boljših rezultatov dela, temveč zgolj zmanjšanje stroškov dela na račun najranljivejših skupin. Problematika outsourcinga se pojavlja pretežno v nastanitveni hotelirski dejavnosti. Ta način dela se postopno uveljavlja v večini družb v državni lasti in če bo šlo tako naprej s to dinamiko in če malo karikiramo, bomo imeli čez pet let v hotelskih verigah zaposlene samo še direktorje s fikusom, vse ostalo pa bo pogodbeno dogovorjena storitev zunanjih izvajalcev. Ne zatrjujemo, da so vsi prenosi delavcev na drugega delodajalca nezakoniti, trdimo pa, da imajo tako preneseni delavci po enem ali dveh letih bistveno nižje pravice, kot če bi ostali redno zaposleni na delu pri prenosniku dejavnosti. Ob tem želimo opozoriti na zelo odmeven outsourcing čistilk v drugem največjem Kliničnem centru v Mariboru, ki še vedno ni doživel svojega epiloga. Tam so morale vse delavke, redno zaposlene, tudi z dvajset, trideset in več let delovne dobe, dati odpoved delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu iz razloga, ker javni razpis v UKC ni vseboval, da mora novi zunanji izvajalec storitev čiščenja Aktiva prevzeti tudi delavce in vse zaposlene. Delavke s toliko in toliko leti delovne dobe so začele iz nule, brez kontinuitete delovne dobe, kot da so se zaposlile prvič. In takšne zakonodajne možnosti in izigravanje delavcev so nedopustne, nesprejemljive in zahtevajo takojšnje korenite spremembe na tovrstnem zakonodajnem področju pri dejavnosti hotelirstva, ki sicer izpolnjuje kriterije za prenos morebitnih delovnih enot na zunanje izvajalce, kot jih opredeljuje evropska sodna praksa, ni pa mogoče zatrditi, da so skladni s cilji direktive v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev in v primeru prenosa podjetij, katerega namen je varovanje pravic delavcev.

Na Ministrstvu za delo, družine in socialne zadeve smo kot Sindikat delavcev gostinstva in turizma že naslovili predlog za spremembe, in sicer v prenovi Zakona o delovnih razmerjih, drugi odstavek 75. člena ZDR-1, in sicer s tem, da delavcem, ki preidejo na delo k drugemu delodajalcu, zagotovimo enake pravice in obveznosti, kot veljajo za agencijske delavce in redno zaposlene delavce pri prenosniku. S takim posegom želimo preprečiti dosedanjo nevzdržno prakso, ko prejemajo delavci za enako delo različno plačo, različne dodatke in različne regrese, o božičnici ali nagradi iz naslova poslovne uspešnosti pa lahko ti delavci, ki so outsourcani, zgolj sanjajo. Da je stanje nemogoče, kaže podatek, da pri enem naročniku, bivšem prenosniku, govorimo o družbi v državni lasti, kjer storitev čiščenja opravljata dva različna servisa in še podizvajalci teh dveh servisov, kar pomeni, da delavci, ki opravljajo enako storitev, prejemajo bistveno drugačne plače, kot bi jih prejemali, če bi bili redno zaposleni v družbi, ki jih je outsourcala. Njihovo delo je razvrednoteno, delavce se na veliko izkorišča in mizerno plačuje, saj so njihove osnovne bruto plače še vedno sramotno nizke in pod minimalno plačo. Podlaga za rešitev predloga, ki smo ga že naslovili na ministrstvo, je podana v 3. in 8. členu direktive iz leta 2001 ena o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij ali obratov.

Če povzamem na kratko, trdimo, da so vse izvedene spremembe delodajalca, ki so imele za posledico prehod sobaric in čistilk iz slovenskih hotelov na čistilne servise, v nasprotju s 75. členom ZDR-1 in direktivo, podprto sodno prakso Evropskega sodišča. Seveda pa se zavedamo, da nobena sprememba v ZDR-1 enostavna, zato smo predlagali tudi več sprememb v Zakonu o gostinstvu, sploh glede na dejstvo, da zakon niti z besedo ne obravnava delavcev, brez katerih pa verjetno vsi vemo, da gostinstva ni. Od odgovornih ne pričakujemo nobenega poučevanja o pravilih korporativnega prava, zahtevamo pa od državnih institucij, vključno z nadzornimi sveti v družbah v državni lasti, da brezkompromisno spoštujejo temeljna načela obligacijskega in delovnega prava - to je načelo vestnosti in poštenja in prepoved zlorabe pravic, kar lahko razberemo iz 5. in 7. člena Obligacijskega zakonika. Torej, te ni dopustno spregledati in kršitelje varovati. Ne le, da spoštujejo omenjena načela, zahtevamo, da nemudoma opravijo analizo vseh outsourcingov v družbah, katerih zakonitost delovanja spremljajo, in predvsem, da ustrezno ukrepajo.

Hvala.