Hvala za besedo in lep pozdrav vsem skupaj!

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se glede problematike tako imenovanega zunanjega izvajanja storitev oziroma outsourcinga pridružujemo mnenju o neprimernosti praks outsourcinga in potencialno škodljivih učinkih tovrstnih praks na socialno varnost in na materialni položaj delavcev. Splošno delovnopravno izhodišče je, da mora za zakonito opravljanje dela obstajati pravna podlaga, po kateri se takšno delo lahko tudi opravlja. In Zakon o delovnih razmerjih omejuje avtonomijo pogodbenih strank pri oblikovanju pravnih razmerij in tudi Vrhovno sodišče v svoji sodni praksi poudarja, da je namen delovnopravnih pravil ta, da se prepreči delodajalcu, da delavca prikrajša za pravice, do katerih bi ta bil upravičen glede na dejansko naravo dnevnega razmerja. In tako je pri presoji dopustnosti pravnih oblik opravljanja dela treba izhajati iz dejanskih okoliščin opravljanja dela in iz pravne podlage, ki takšno obliko ureja. Kot je izpostavil že predlagatelj, je temeljna oblika opravljanja dela v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Če pride pri zunanjem opravljanju storitev oziroma tako imenovanem outsourcanju dela do pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, do spremembe delodajalca v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih morata tako delodajalec prenosnik kot delodajalec prevzemnik upoštevati določene norme, ki zagotavljajo posebno varstvo delavcev. Položaja delavcev, ki bi delo preko podizvajalcev opravljali pri naročniku storitve, se dotikata tudi ureditev dela zagotavljanja delavcev drugemu uporabniku, torej tako imenovano agencijsko delo, in ureditev sistema elementov delovnega razmerja. Če pride pri outsourcingu do takšnega načina opravljanja dela, da bi delavci v takšnem pravnem položaju, kot da bi bili pri naročniku storitve zaposleni, lahko delavci uveljavljajo spregled zaposlitve pri izvajalcu storitve in tako uveljavljajo zaposlitev pri naročniku storitve oziroma obstoj agencijskega dela in s tem tudi drugačen položaj glede pravic in obveznosti iz delovnega razmerja pri naročniku storitve. Temu dodatno pritrjujejo tudi zadnje odločitve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki je odločilo, da je eksternalizacija delovnih razmerij nezakonita. Poudarjam tudi, da izpostavljena pravila delovnega prava, ki omejujejo avtonomijo pogodbenih strank pri oblikovanju pravnih razmerij, veljajo tako za pravna razmerja v zasebnem sektorju kot v javnem sektorju. Posledično morajo vsi delodajalci, še posebej pa družbe v državni lasti, spoštovati zakonske omejitve in prepovedi in poslovati tako, da spoštujejo človekove pravice pri poslovanju in urejanju delovnih razmerij na način, da ne prihaja do slabih praks.

Toliko za uvod. Hvala.