Govor

Kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni na 14. seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide!

Vse članice, člane odbora, vabljene in ostale prisotne lepo pozdravljam!

S tem sejo začenjamo in vas uvodoma obveščam, da smo prejeli dve nadomestili, in sicer mag. Karmen Furman nadomešča mag. Dejan Kaloh in mag. poslanko Andrejo Živic nadomešča poslanka Mirjam Bon Klanjšček. Obvestil o zadržanosti iz seje nisem prejel.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red v dveh točkah, 1. točka - Odprava prekarnosti na področju zunanjega izvajanja storitev, to je razvpiti outsourcing in 2. točka - Ponovna obravnava sklepov, sprejetih na 2. nujni seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide ob obravnavi točke, Primer Marinblu in Selea: nujna krepitev Inšpektorata Republike Slovenije za delo in zaščita delavcev pred nezakonitim izkoriščanjem.

V poslovniškem roku ni bilo predlaganih, predloženih predlogov za spremembo dnevnega reda, zato ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

S tem prehajamo na 1. TOČKO - ODPRAVA PREKARNOSTI NA PODROČJU ZUNANJEGA IZVAJANJA STORITEV (OUTSOURCINGA).

Gradivo je objavljeno na spletni strani Državnega zbora, k točki pa so bili vabljeni: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije, Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti, Delavska svetovalnica, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Obalna sindikalna organizacija KS 90, naknadno pa se nam pridružuje tudi Inšpektorat Republike Slovenije za delo.

Ker sem današnjo sejo sklical na lastno pobudo kot predsednik odbora, bom uvodoma tudi predstavil vsebinska izhodišča obravnavane problematike.

Zunanje izvajanje storitev, zaradi katerega smo se ob današnji 1. točki zbrali, je pogodbeni prenos izvajanja neke dejavnosti, ki se pojavlja v sklopu podjetja, na neko drugo pravno osebo. Vodstva podjetij se ga poslužujejo za večanje dobičkov in prenašanje poslovnih stroškov in tveganj na delavce. Posledice so večja negotovost zaposlitev s psihičnimi in materialnimi stiskami, nižja kakovost izvedbe dejavnosti ter drobljenje delavske solidarnosti. Najpogosteje se na zunanje izvajalce prenašajo podporne storitve, na primer tehnična podpora vzdrževanja logistike, v primerih velike pogoltnosti in pohlepa pa je na pogodbenega izvajalca preneseno tudi, so prenesene tudi dejavnosti iz osnovnega delovnega procesa. Lastniki podjetij imajo od zunanjega izvajanja več koristi.

Za vse oblike socialnih prispevkov in delavskih pravic je odgovoren zunanji izvajalec, naj bo ta v obliki delavca, prekarca na s. p.-ju ali agencije, ki je v pogodbenem razmerju s podjetjem. Če gre za podjetje z dobro urejenim položajem zaposlenih in močnim sindikatom, ki je priboril ta močan položaj zaposlenih in močnim sindikatom, ki je priboril ta močan položaj zaposlenih, zunanji izvajalci do teh beneficij niso upravičeni.

Breme odpuščanj, tako v obliki odpravnin, kot v obliki padca ugleda podjetja v javnosti, v primeru zmanjšanja obsega storitev pade na zunanjega izvajalca, ne na matično podjetje. S prelaganjem odgovornosti za varstvo na delovnem mestu se v sodnih procesih zavleče, če ne celo zastara obravnavana marsikatera kršitev, ki bi bila v primeru običajnega delovnega razmerja že na prvi pogled očitna. Še bi lahko naštevali.

V zadnjih mesecih smo bili priča dvema odmevnima dogodkoma na področju zunanjega izvajanja. Decembra lani je vrhovno sodišče odločilo, da je treba delavce, ki so v Luki Koper delali preko zunanjih izvajalcev, obravnavati kot zaposlene v Luki Koper, saj so dejansko opravljali enako delo kot v Luki formalno zaposleni delavci. Februarja letos pa je v javnost pretresla novica, da je Sava Turizem na zunanjega izvajalca Aktivo čiščenje prenesla vse zaposlene sobarice v Hotelih Bernardin. Nato so na naša vrata potrkali še delavci Istrabenz Turizma, ki naj bi jih z aprilom prenesli na istega izvajalca.

Aktiva čiščenje ima zloglasno zgodovino. Leta 2018 je to podjetje najelo odvetniško pisarno sedanje predsednice republike, Nataše Pirc Musar, da obračuna s sindikatom in sindikalistko čistilk v Šolskem centru Velenje, ki so bili preneseni na tega zunanjega izvajalca. Delavke, ki so želele redno zaposlitev v šolskem centru in so se postavile malverzacijam po robu, so bile nezakonito odpuščene. To, da podjetje v državni lasti, kar Sava Turizem je, saj je 95 % lastnica Sava d. d., ki je v 80 % državni lasti, prenaša svoje zaposlene na zunanjega izvajalca, bi bilo samo po sebi zavržno, najbolj pa bode v oči, da gre za delovna mesta, ki so del osnovne turistične dejavnosti Save Turizma.

Gre za neverjetno ozkogledno potezo vodstva podjetja, da svojo osnovno dejavnost prenese na pogodbenega partnerja, hkrati pa se odpre enaki tožbi, s katero so delavci Luke Koper pred kratkim zmagali na vrhovnem sodišču. V Sloveniji je redna zaposlitev na podlagi pogodbe za nedoločen čas temeljna oblika dela. Je edina oblika dela, ki lahko zagotovi ustrezno pravno, ekonomsko in socialno varnost delavcu, ne glede na to, da jo delodajalec s prekarnimi oblikami zaposlovanja, med katere spada tudi zunanje izvajanje, neprestano spodnašajo, vztrajanje na redni zaposlitvi kot standardnem delovnem razmerju je edini način, da zagotovimo stabilno, vključujoče in varno delo za vse generacije; od mladih, ki si želijo varnih zaposlitev za načrtovanje svoje prihodnosti, do starejših, ki pričakujejo upokojitev po svojem dolgoletnem prispevku družbi. Še posebej to velja za gospodarske dejavnosti pod okriljem države. Razlog, da država razpolaga z gospodarskimi vzvodi in javnimi podjetji, je ravno v družbenih ciljih, ki morajo imeti prednost pred finančno donosnostjo za vsako ceno. Varovanje okolja, investiranje v razvoj, demokracija na delovnem mestu in zagotavljanje delovnih mest z rednimi zaposlitvami so nekateri izmed njih. Slovenski državni holding, kjer so javna podjetja v večini zgoščena, sam od sebe teh družbenih ciljev ne bo zasledoval, lahko pa mu jih naloži Vlada kot njegova skupščina.

Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide so bili ob sklicu v originalu predloženi naslednji sklepi:

Prvi sklep: »Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlaga Vladi, da sprejme ukrepe za neposredno zaposlitev delavcev, ki delajo v Luki Koper preko agencij za zagotavljanje dela, tako imenovani drugi steber ter preko tako imenovanih zunanjih izvajalcev storitev tretji steber, ponovno zaposlitev sobaric v družbi Sava turizem do konca leta 2023.«

Drugi sklep: »Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlaga Vladi, da sprejme strategijo za odpravo prenosov delavcev in neposredno zaposlitev delavcev v podjetjih v večinski državni lasti do konca leta 2023 ter o tem poroča odboru.«

In tretji sklep: »Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlaga Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, da sprejmeta ukrepe za omejitev izvajanja storitev preko zunanjih izvajalcev v gospodarstvu do konca leta 2023 ter o tem poročata odboru.«

Od tu naprej prehajamo na vabljene predstavnike. Prvemu dajem besedo Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Na današnji seji se nam je pridružil državni sekretar Igor Feketija.

Izvolite.