Hvala, gospod predsednik.

Še enkrat prijazen pozdrav, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in ostali prisotni!

Mi imamo naslednji teden dva sveta, katerih se bomo udeležili, en je ta konkurenčnost, pri tej 3. točki pa bom predstavil še svet, ki bo govoril o trgovini. V ponedeljek in torek bo Vlado, državo, zastopal državni sekretar gospod Matevž Frangež. Imamo kar nekaj točk, ki so pomembne tudi za industrijo in tudi za širše. Verjetno bo največ pozornosti na 1. točki, to je na Predlogu uredbe za trajnostne izdelke, tako imenovano eko dizajn uredba. to je uredba, kjer se pričakuje, da bo v ponedeljek ali torek sprejeti splošni pristop. To pomeni, da se bo začela potem usklajevati na ravni komisije, sveta in parlamenta.

V tem trenutku uredba zbuja veliko pozornost in hkrati podporo, saj gre za to, da bi, zanimivo, tudi izdelki, ki jih proizvaja industrija, dobili svoj digitalni potni list. Kaj pomeni digitalni potni list? To pomeni v bistvu neko dokazilo, informacijo o treh stvareh, na katere je Evropa vedno bolj pozorna. Gre se za to, da izdelki morajo biti narejeni tako, da imajo daljše obdobje, torej to je ta trajnostni pristop, da izdelki morajo biti narejeni tako, da trošijo manj energije in mogoče tretja točka pozornosti, da izdelki potem, ko se njihova funkcionalna raba konča, da jih je možno v največji možni meri reciklirati, te podatke pa bi potrošnik dobival preko digitalnega potnega lista, ki bi konkretni izdelek tudi sprejemali. Tisto, kar je potrebno povedati, ta prva uredba je horizontalna, to pomeni v bistvu, da se bodo konkretni sektorji reševali s posebnimi pravnimi akti. Naprej je treba povedati, da uredba ne posega na tri področja, ne posega na področje hrane, krme in zdravil. Sama uredba je tudi tako zasnovana, da se razume, da manjši proizvajalci pač morajo nositi manj administrativnih bremen, ker je povsem jasno, da kapaciteta multinacionalk tudi po iskanju nekih dokazil je čisto drugačna, kot je recimo kapaciteta malih družinskih podjetij ali pa celo recimo rokodelcev, ker se trenutno o tem pogovarjamo, pa bodo recimo iz tega izvzeti zaradi svoje posebnosti.

Na ravni Evropske unije se v tem trenutku največ pogovarja o vrstnem redu, kateri sektorji naj bodo najprej posebej obdelani, ko bo horizontalna uredba sprejeta. In zdaj mislim, da je že do soglasje, da prvi sektor bodo oblačila. Poznate, da tu imamo dosti netrajnostnega ravnanja. Pa še nekaj se pri oblačilih dogaja, da je zelo dosti oblačil neprodanih in namesto, da bi končala v neke koristne namene, v resnici ne gredo potem v neko odstranjevanje, kar pa ni trajnostno. No, to je še prva točka, gospod predsednik.

Potem pri drugi točki bo samo politična razprava. Gre za akt o kritičnih surovinah; o tem smo se že, mislim, dvakrat pogovarjali na vašem odboru. Namen tega akta je, da določi nabor kritičnih surovin. To je sedaj skorajda, mislim, da že dogovorjeno, teh surovin je trideset. To so tiste surovine, za katere si Evropa ne more dovoliti, da bi bila tako zelo odvisna od posameznih drugih delov sveta. In kaj se potem dela, ko se nabor določi, kar je sedaj določen, se postavijo cilji. Eden od ciljev je seveda, da se razširi trg, od koder Evropa dobiva posamezne ključne surovine. Drugo je seveda ta pritisk na znanost in potem na industrijo, da se kritične surovine iščejo, načini, da se zamenjajo z alternativami. Tretja zadeva, kar ste pa tudi slišali, pa se včasih zdi neobičajno, ko je bil v preteklosti tak pritisk, zapirajmo rudnike ali pa karkoli ostalo, ker je Evropa prihajala do surovin, ker jih bomo dobili od nekod drugod, se sedaj tudi iščejo možnosti za kakšne reaktivacije, samo zato, da bi imela varnost, strateška varnost v Evropi večji pomen. To bo akt o kritičnih surovinah. O tem bo politična razprava in Slovenija - stališče je seveda takšno kot pri prejšnjem aktu - podpira tovrstni pristop, saj smo mi del Evropske unije in razumemo zlasti v teh turbulentnih časih še bolj, zakaj je pomembno, da smo odvisni manj.

Še ena razprava se bo odvijala, razprava o konkurenčnosti evropskega gospodarstva. V tem trenutku je že definiranih devet stebrov, še vedno velja pa tisto, kar smo se že pogovarjali, da v tem trenutku je edina prava moč Evrope je gospodarska moč. In je naloga Evrope, tako komisije, sveta in posameznih držav, da naredi vse na devetih področjih, da bo gospodarska moč Evrope večja, ne pa da se bo začela zmanjševati.

Potem bo pa še pod razno razprava o nekaterih zakonskih predlogih, ki se pripravljajo. Eden od teh je neto ničelni pristop. Uredba v tem trenutku je nekoliko ožja, v bistvu govori o osmih področjih. Ker so pomembna za Slovenijo, dovolite, da jih navedem: gre za sončno fotovoltaiko, sončne termalne tehnologije, drugo, vetrno tehnologijo na kopnem in obnovljive tehnologije na morju, tretje, baterijske tehnologije shranjevanja, četrto, toplotne črpalke in geotermalna energija, elektrolizatorji in gorilne celice, šesto, trajnostne tehnologije bioplina, sedmo, tehnologija zajemanja in shranjevanja ogljika in kot osma tehnologija omrežij.

Potem bomo na tem srečanju ugotovili, da že imamo že trideset let skupni enotni patentni prostor. Slovenija se na nek način tega zaveda tudi na ta način, da imate sedaj v obravnavi Zakon o industrijski lastnini, ki za slovenska podjetja prinaša veliko razbremenitev na področju preverjanja, ali so izumi, inovacije patentibilne, in potem, če se ugotovi, da so, se potem tudi realizira patentna prijava pozitivno. V tem trenutku imamo patentnih prijav v Sloveniji 240, mi z novim modelom, torej z zakonom, ki je že v parlamentu, pa damo možnost posameznikom, slovenski znanosti, raziskovalnim inštitutom in tudi MSP-jem do 400 prijav na leto po neki obliki skrajšanem in bistveno cenejšem postopku v skladu z enotnim patentnim uradom, zato to sedaj omenjam. Pregledali bomo tudi še, ali je smiselno spremeniti zakonodajo o varstvu modelov. Tudi to je vezano v bistvu na patentno zakonodajo. Ne gre za to, da bi tu bila Evropa v neki krizi, gre za to, da je ta zakonodaja že prilično zastarela, in se nam je postavilo vprašanje, ali jo je mogoče na katerih področjih jo poenostaviti, izboljšati, da bi postopki potekali hitreje. Ta del se bo končal z informacijo Španije, ki bo prevzela predsedstvo v naslednjem polletnem obdobju, in ta del zasedanja se bo dogajal v ponedeljek. Potem v torek dopoldan se bo dogajal Svet, ki je bil že poročan s strani drugega državnega sekretarja, popoldan je pa namen namenjen vesolju. Razprava bo zlasti o pravični in trajnostni rabi vesolja in kaj pomenijo nove geopolitične razmere na svetu tudi za evropske ambicije, da je tudi vesoljska velesila.

Toliko na kratko. Hvala, predsednik.