Hvala lepa za besedo.

Spoštovani, spoštovane, lepo pozdravljeni!

Makroekonomska podlaga za rebalans je pomladanska napoved, ki smo jo na Umarju pripravili konec februarja, in Vlada se je s to napovedjo seznanila že 2. marca, kar je približno 14. dni prej kot običajno, to nam je omogočila zgodnejša objava Statističnega urada.

Kaj so glavni poudarki napovedi? Seveda umiritev gospodarske rasti glede na lani. Pričakujemo 1,8 % gospodarsko rast, hkrati pa kar 9,7 % nominalno rast in k tej nominalni rasti poleg še vedno razmeroma visoke inflacije, prispevajo tudi pozitivni pogoji menjave, se pravi višja rast izvoznih od uvoznih cen, kar je tudi pomemben element izračunov. Torej ne samo cene življenjskih potrebščin, ampak tudi cene v drugih segmentih, ki jim pač pravimo čisto metodološko deflatorji.

Glede same strukture gospodarske rasti, umirja se zasebna potrošnja, ki pa ostaja pozitivna 1,2 % in letos za razliko od lanskega leta pričakujemo tudi realno rast bruto razpoložljivega dohodka. Pričakujemo še vedno razmeroma visoko rast bruto investicij v osnovna sredstva, zlasti v segmentu infrastrukturnih in pa stanovanjskih investicij in manj v segmentu investicij v opremo in stroje, kar je seveda povezano z negotovostjo v poslovnem sektorju, predvsem v povezavi z izvoznimi gibanji. Kar zadeva sam izvoz, pričakujemo umiritev glede na lani, skladno z upočasnitvijo rasti tujega povpraševanja. Rast izvoza je pričakovana, je 2,7 % in bo v večji meri temeljila na rasti izvoza storitev kot pa na rasti izvoza blaga.

Kar zadeva trg dela, pričakujemo nadaljnjo rast zaposlenosti in upadanje brezposelnosti in tekoči podatki to potrjujejo oziroma bi bili lahko podatki o številu registriranih brezposelnih še nekoliko nižji od naših pričakovanj. Inflacija, ki je še povišana, zadnji podatek je 9,4 %, je v naši napovedi, ostaja razmeroma visoka, v prvi polovici leta, nato pričakujemo postopno umirjanje, tudi pod vplivom ukrepov Evropske centralne banke, ki se pač z določenim zamikom prenašajo v samo rast cen. Bi pa ob tem opozorila, da ostajajo ključni dejavniki rasti inflacije še vedno cene energentov in cene hrane, krepi se pa osnovna inflacija, se pravi ta tako imenovana jedrna inflacija, očiščena cen pridelane hrane in energentov, zlasti v segmentu storitev in pa segmentu ne energetskega blaga in to je pa povezano tudi s povečanim povpraševanjem predvsem v preteklih 2 letih in tudi Evropska centralna banka se vedno bolj osredotoča na to osnovno inflacijo, se pravi, kako zajeziti gibanje teh cen.

Zadnji podatki, ki so bili objavljeni po objavi naše napovedi, predvsem rast v prvem četrtletju, so v okviru naših pričakovanj. Gospodarska rast je bila na medletni ravni 0,7 %, v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem 0,6 %. Skladna je z našimi pričakovanji razmeroma šibkejše rasti v prvi polovici leta, ob tem pa ugotavljamo, da je v izvoznem sektorju, je rast nekoliko šibkejša, v segmentu zasebne potrošnje, gradbeništva in pa nekaterih storitev je pa višja. Tako, da če vse to celotno strukturo pač umestimo v napoved, še vedno ostaja, ostajajo tudi tekoča gibanja v okviru napovedi 1,8 %.

Tveganja so povezana z že omenjeno trdovratnostjo osnovne inflacije, seveda tudi s potekom, trajanjem vojne v Ukrajini in posledicami te vojne,: v zadnjem času pa tudi s povečano negotovostjo na finančnih trgih, ampak za zdaj vsi ti elementi ostajajo še v domeni tveganj.

Hvala.