Hvala lepa.

Čeprav smo se zdaj v bistvu malo že referirali en na drugega, pa sta tudi predstavnika Fiskalnega sveta povedala kako se je Vlada odzvala, vseeno dovolite, da se, to so kar težke besede. Mogoče, če začnem tukajle, neustrezno časovno načrtovanje. Seveda je logično, tako kot je povedal gospod Delakorda, in seveda smo tako naredili. Mi smo najprej pripravili rebalans proračuna za 2023 in to je bila podlaga potem za fiskalni okvir 2024-2026. Saj je logično, ampak enostavno časovni potek v Državnem zboru je, potem tak, da je fiskalni okvir, da ima svoje roke, da je šel po hitrejših postopkih, ker je pač rok za oddajo do konca aprila tega fiskalnega okvira. Proračun smo pa pač sprejeli na Vladi, prav tako konec marca in bo pač je obravnavan, ne vem, smo danes 20. maja, tako da absolutno v praksi, kako smo se pa tega lotili, se ga pa nismo mogli drugače. Tudi sem prav slišala, da ste rekli, Vlada zatrjuje, da rebalans, da je v skladu tudi z okvirom, ja, je zato, ker je bil pač osnova za okvir.

Potem to recimo, da to sem, ko sem brala prvič vaše mnenje, pa ko ste napisali, da neustrezno načrtujemo oziroma da napačne, neustrezno uvrščanje sredstev, torej, da napačno uvrščamo pod interventne ukrepe, pa ste potem tudi zdaj že sami povedali. Jaz se lahko z vami strinjam, da gradnja turistične infrastrukture ni interventni ukrep, ampak denar, ki je za to zagotovljen, je iz interventnega iz React sklada in ko sprejmemo pravila kam se kaj knjiži, da tako rečem, smo to pač tam napisali. Nam se zdi pomembno, da je stvar pač transparentno zapeljana in da pač vedno, potem še v lahko pojasnimo kaj konkretno je recimo, kaj konkreten je ta interventni ukrep.

Potem pa glede teh investicij. Jaz se strinjam z vami, da ima Slovenija močen investicijski cikel. Tukaj bi rada poudarila, da je, da je bila verjetno ena lekcija, ki smo se jo naučili, ne samo Slovenija, ampak ki smo se jo naučili vsi med krizo ali pa po krizi, takrat med krizo se je nismo, ampak po krizi, veliki finančni krizi, tam 2008, 2009, 2010, ki je trajala, so potem za reševanje fiskalnih, torej, okvirov ali pa za fiskalnih problemov so dejansko se črtale investicije. To je politično najlažje narediti, ampak če črtaš investicije, potem proračunski dokumenti izgledajo lepše, ampak vse ostalo pa je pa slabše. V bistvu je prav to zdaj dilema, s katero se sooča cela Evropa, ker imamo vsi iste probleme. Korona nam je dvignila porabo, nam je dvignila dolgove. ECB vodi torej zaostreno denarno politiko, se pravi, vsem nam grejo tudi obresti gor. Potrebe investicijske so pa v bistvu praktično večje kot kadarkoli, ker želimo investirati v zeleni prehod, ker želimo digitalno in tako naprej. Tako da zdaj tukaj iskati ravnotežje je nemogoče in ravno zato je vodenje zdaj fiskalne politike, če hočete, ali pa ekonomskih politik v takem zahtevnem obdobju, še ob vseh negotovostih, ki jih ne rabim omenjati, zato je to tako težko. Seveda vemo, da lahko se tu pogovarjamo zdaj kaj povzroča, kaj poganja inflacijo, ali je pač stran povpraševanja in koliko vplivajo te spodbude, ki jih dajejo države ali pa s katerimi pač države financirajo lastne investicije, ampak to je, kot rečeno, dilema, s katero se soočajo vse države ali pa, če hočete vsi finančni ministri.

Torej, če ostanem malo pri investicijah. Kot že večkrat povedano, pa da povem še slovenski izraz, te presežne pravice porabe, ki smo jih pač namenili za to, da bomo pripeljali perspektivo srečno do konca, tega je nekaj, vedno imamo pač nekaj projektov na zalogi, če pač kakšen ne bo pravočasno končan ali če vsi odhodki, stroški ne bodo priznani za upravičene. Tako da to je dejstvo in to so stvari, ki so v teku in mi ne moremo zdaj pač potegniti ročne in zdaj v tej fazi teh projektov zaključiti.

Glede Načrta za okrevanje in odpornost bi pa vseeno tukaj rada malo optimizma vlila. Saj smo imeli v bistvu tudi kar nekaj sej v tem Državnem zboru pa tudi drugje smo razlagali pač spremembo tega Načrta za okrevanje in odpornost. Zdaj drugi, tretji zahtevek, ki jo imamo, plan v jeseni pač poslati na Evropsko komisijo. V enem je torej neizpolnjenih še recimo 8 mejnikov, 19 je izpolnjenih, v drugih jih je neizpolnjenih še 8, pa je 16 izpolnjenih in recimo 2 med njimi sta začetek veljavnosti Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije in pa začetek veljavnosti Zakona o alternativi gorivih v prometu. To sta pač dva zakona, ki sta menda prav na tej seji Državnega zbora prihodnji teden. Potem nekatere od teh, ki so v zamudi, bomo zdaj skušali s spremembo Načrta za okrevanje in odpornost, jih bomo pač skušali iz teh, torej zahtevkov. Tako da tule smo, kot sem že tudi dostikrat povedala, tu se Vlada vsakomesečno s tem stanjem kaj se dogaja na posameznih mejnikih, se seznanja in intenzivno pač iščemo rešitve, kaj je treba narediti, kje je treba samo pač nekoliko zamakniti torej rok za izvedbo posameznih mejnikov, ker so bili enostavno preoptimistično načrtovani. In kot rečeno, to je samo prihodkovna stran. Medtem ko odhodkovna stran zgodbe pa poteka. Tu vam bodo pač več povedali moji kolegi, ki so pač, ki imajo zunaj razpise, ki imajo razpise zaključene, ki se verjetno začenjajo vsebine na terenu dogajati. Jaz pač o tem vem premalo, da bi vam tukaj lahko razlagala. Ampak v bistvu zato je tudi tako težko načrtovati te investicije, pa investicijske transfere, ker nimamo vseh podatkov iz terena in ker ne vemo pač katero podjetje, koliko podjetij, kako veliki projekti bodo. In zato enostavno tu se zavedamo tega in iščemo tudi načine, kako bi tukaj našli boljšo pot, kako bi imeli neke pravice porabe za prevzemanje obveznosti, pa neke pravice porabe za plačilo, da bi ta razlika, da bi bila lahko manjša. Ker tudi mi si želimo, da bi znali pač bolj pravilno napovedovati.

Tako da potem pa mogoče še še zadnja stvar, ko ste omenili te velike transfere tudi v sklade socialnega zavarovanja, predvsem pač v zdravstveno blagajno. Torej, princip delovanja pokojninske blagajne je jasen in je že vsa leta enak in je treba pač v kolikor zmanjka prispevkov, ki jih plačamo za pokojninsko zavarovanje, jih dopolni državni proračun zato, da pač dobijo upokojenci svoje pač pravice. Zdaj druga blagajna, zdravstvena blagajna je do pred korone delovala po drugačnih pravilih. Dejansko kolikor je zbrala prispevkov, toliko je bilo lahko v posameznem letu opravljenih zdravstvenih storitev. Korona je na tem področju pač postavila seveda vse na glavo. In zdaj pač po koroni enostavno so potrebe družbe, mi nismo več starajoča se družba, mi smo dolgoživa družba in dolgoživa družba se najbolj pač pozna, stroški dolgožive družbe so najbolj jasno razvidni v pokojninski, zdravstveni blagajni pri dolgotrajni oskrbi. Zato je dejstvo, da zdaj v tem prehodnem obdobju, preden bo pač prišlo do zdravstvene reforme, ki bo naslovila pač vse pravice in zagotavljanje teh pravic, enostavno v tem vmesnem obdobju ni druge, kakor da pravice, torej zagotavljanje zdravstvenih potreb zagotavljamo iz državnega proračuna. Smo pa pri tem zelo restriktivni, kot vam bo lahko pač tudi povedala kolegica, če vas bo to zanimalo. Ne želimo imeti nekega transfera, ki bi bil enak kot je, torej enak princip, kot je pri pokojninski blagajni, ampak enostavno, ko vzpostavljamo pravne podlage kaj dejansko se financira iz državnega proračuna želimo pač imeti neke znane namene, neke znane mehanizme tega nadzora. Tako da za letos drugače kot tako ne bo šlo oziroma do vzpostavitve sistema nekega novega bomo, bomo pač, tako načrtujemo v državnem, v državnem proračunu.

Tako da glede na navedeno je Vlada vseeno mnenja, da predlog rebalansa tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani, da je načrtovan realno, ob upoštevanju vseh res veljavnih predpisov in ob upoštevanju vseh negotovosti, ki jih tudi zdaj, čeprav verjetno manj kot jeseni, ampak jih tudi zdaj ni malo. Hvala lepa.