Spoštovani, lepo pozdravljeni!

Najlepša hvala za besedo.

Dovolite, da v začetku opravičim ministra, ki danes zaključuje mednarodne obveznosti.

Državni zbor je po sprejemu jesenskega proračuna, se pravi po jesenskem sprejemu proračuna za leto 2023 sprejel 2 zakona, ki sta bila povezana s preoblikovanjem, z reorganizacijo državne uprave, in sicer z Zakonom o vladi in spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi, potem je pa Vlada sprejela tudi uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o organih v sestavi ministrstev in to so bile pač v bistvu pravne podlage za reorganizacijo državne uprave.

Pri nekaterih ministrstvih so se spremenila delovna področja, nastala so nova ministrstva, in kljub dejstvu, da javno finančni predpisi vsebujejo pravne podlage za financiranje novih uporabnikov, tudi v primeru, če do tega pride med letom, je v bistvu nemoteno in učinkovito in pa najbolj transparentno delovanje državnih organov mogoče zagotoviti le tako, da imajo neposredni uporabniki proračuna sprejet svoj finančni načrt in zato je v bistvu, to je bil glavni razlog, da je Vlada pristopila k pripravi tega rebalansa, ki mu rečemo tehnični rebalans.

Predlog rebalansa ohranja torej zgornjo mejo oziroma je oblikovan znotraj zgornje meje tako fiskalnega okvira, ki ga je sprejel Državni zbor, kot tudi v bistvu zgornje meje izdatkov, ki ga je sprejela Vlada, ko se je lotila tega rebalansa.

Zdaj, jaz vem, da ste ta predlog obravnavali že na različnih delovnih telesih, ampak ne glede na to, mislim, da, ker je to Odbor za finance, da bi vseeno v uvodu pojasnila kaj smo spreminjali. Torej predlog tega rebalansa pripravljamo praktično pol leta kasneje, kot smo pripravljali proračun za leto 2023, ki je sedaj veljaven in v tem času se je seveda zgodilo ogromno stvari, zato smo v bistvu šli zelo skrbno tako čez prihodkovno kot čez odhodkovno stran. Prihodki, ki jih zdaj načrtujemo v rebalansu, so od sprejetega proračuna nižji za 230 milijonov približno. Znašajo 13 milijard 100.

Glavne spremembe so na strani dohodnine. Namreč, ko smo pripravljali proračun smo predpostavili, kakšno povprečnino bomo dogovorili z občinami. Ker je do dogovora z občinami prišlo kasneje in ker je bil dogovorjen znesek povprečnine višji kot smo načrtovali in ker se seveda povprečnina financira iz zbrane dohodnine je zato zdaj del dohodnine, ki ostane v državnem proračunu nižji. Ocenjujemo, da bo nižji za 24 milijonov, kolikor v tem sprejetem proračunu.

Potem davek od dohodkov pravnih oseb je davek, ki ga je v bistvu praktično najtežje napovedati, ker je odvisen seveda od poslovanja podjetij v preteklem obdobju. Lani je bil, lani je

bilo zbranega rekordno tega davka in v bistvu smo potem načrtovali kar, bi rekla, pogumno, da ga bo tudi v letošnjem letu milijardo 515. Ampak zdaj, ker so vmes podjetja že torej oddala poračune zaključne račune za leto 2022 zdaj v bistvu vemo, da bo letos tega davka po denarnem toku za 100 milijonov manj, kot smo načrtovali. Še vseeno so podjetja poslovala bolje, ampak zaradi poračuna akontacij potem pride do tega, da bo, lani je bilo samo poračuna 300 milijonov, letos ga bo 100 milijonov in od tega je v bistvu potem ta razlika. Akontacije tega davka do konca letošnjega leta pa bodo v bistvu višje.

Potem tretja večja sprememba je v pri trošarinah. Trošarine smo v bistvu zdaj začeli postopoma poviševati tako na energente kot na tobak. Tako da v bistvu iz tega naslova zdaj ocenjujemo, da bo 150 milijonov več prihodka, kot smo ocenjevali jeseni.

Potem na drugi strani je bila odločitev o spremembi uredbe o okoljski dajatvi, se pravi po domače CO2 taksa je bila ukinjena sredi septembra za eno leto. Tega pri pripravi jesenskega proračuna nismo vedeli, zato v bistvu pa na tem naslovu pa zdaj načrtujemo 100 milijonov prihodkov manj.

Še ena pomembna sprememba je, da je Evropska centralna banka začela sredi septembra voditi zelo intenzivno oziroma zelo močno politiko zviševanja obrestnih mer, tako da mi smo jeseni načrtovali zelo nizke prihodke iz naslova obresti, ki jih država tudi dobi za denar, ki ga ima na, torej pri centralni banki in pa potem vezan pri poslovnih bankah. Tako da iz tega naslova zdaj pričakujemo, ker obresti, kot rečeno, zelo hitro naraščajo, se nam to pozna tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani. Se pravi obresti, ki jih dobivamo za dane vloge in obresti, ki jih plačujemo za izdane obveznice. Iz tega naslova si obetamo 147 milijonov več, kot smo načrtovali.

In še zadnja taka večja postavka, ki je za omeniti, to so pa evropska sredstva. Tudi evropska sredstva je težko natančno napovedati. Ker je letos zadnje leto izvajanja perspektive, 2014-2020 smo načrtovali, da bomo letos v bistvu večino tega denarja iz stare perspektive dobili tudi na prihodkovni strani. Ampak je v bistvu komisija se odločila, da bo sledila praksi, kot je bila tudi v pretekli perspektivi, da si zadrži 5 % celotne ovojnice kohezijske iz celotnega sedemletnega obdobja, da si zadrži kot rezervo, ki bo izplačana državi takrat, ko bo izdala zaključne račune, da rečem, za vso porabo sedemletno tega večletnega finančnega okvira. Zato smo iz tega naslova znižali za letos po denarnem toku pričakovane prihodke za 160 milijonov približno. In pa, ko smo jeseni ocenjevali, kako bomo štartali z novo perspektivo, se pravi z večletnim okvirom 2021-2027 smo bili preveč optimistični. Takrat smo načrtovali, da bomo nekje 180 milijonov evrov porabili in jih potem pač ta EU del pač dobili na prihodkovni strani. Zdaj, ko smo sicer pravne podlage sprejeli, torej je program pripravljen za porabo, za črpanje, da tako rečem, smo te, smo dinamiko znižali. Tako da v bistvu iz tega naslova načrtujemo tudi: nekaj manj, medtem ko načrt za okrevanje in odpornost tega, je tudi zelo, zelo težko napovedati kakšna bo dinamika na prihodkovni strani, ker pri načrtu za okrevanje in odpornost je dinamika prihodkov vezana na izpolnjevanje mejnikov, dinamika odhodkov je pa vezana na druge vsebine in je zato v bistvu tu spet kar veliko tveganj prisotnih, ampak smo šli scenarije skozi, tako da načrtujemo iz tega naslova še vedno, da bomo dali jeseni zahtevek, ki bo združeval dva obroka nepovratnih sredstev in en obrok povratnih sredstev in bi iz tega naslova na prihodkovni strani dobili enako kot smo načrtovali, 390 milijonov.

Odhodkovna stran je bilo pa pravilo, da gre dejansko za tehnični rebalans, da bomo na nova ministrstva prenesli vsebine in podprograme, se pravi, ki financirajo posamezne vsebine, potem pa smo pa ključno pozornost smo pa namenili temu namenu, ki je v bistveno določa ali pa, ki še vedno bistveno določa letošnji proračun, to je bila rezerva za ukrepe za energetsko draginjo. Ko smo jeseni to pripravljali, smo si vrednost te rezerve dvignili oziroma postavili pri milijardi 210 milijonov. V vmesnem času so bili sprejeti zakoni, ki točno določajo komu pripada kakšna pomoč, v kakšni višini, po kakšni formuli in tako naprej in seveda smo že dobili vloge podjetij, tako da znamo, da vemo koliko denarja zdaj potrebujemo za ta namen in iz tega naslova za letošnje leto znižujemo to rezervo za 323 milijonov, sočasno dvigujemo v B bilanci višino, torej za 55 milijonov za likvidnostne ukrepe na področju gospodarstva in pa zaradi dinamike te pomoči, ker bo nekaj izplačano še v prihodnjem letu, moramo zdaj še v prihodnjem letu zagotoviti 90 milijonov iz tega naslova. Tako da, sliši se, da se znižuje za 323 milijonov ampak tako, cela resnica ali pa cela zgodba je, tako kot sem zdaj povedala. Potem smo, ker smo imeli rezervo tudi za Covid, nekaj denarja za Covid ima Ministrstvo za zdravje v svojem finančnem načrtu, pustili smo si še 60 milijonov rezerve tudi na Ministrstvu za finance, ker Covida uradno zdaj ni več, znižujemo tudi ta del in tega dela v bistvu, ker je bila rezerva, se za toliko znižujejo odhodki. In pa, kot rečeno, tudi za ta del za porabo večletnega finančnega okvira 2021-2027, se znižujejo pravice porabe, tako evropski del kot slovenska udeležba. In pa, ker imamo v skladu za naravne nesreče zagotovljenega zdaj ta hip, ocenjujemo da dovolj denarja, znižujemo tudi izločanje v ta sklad za naravne nesreče. Iz tega, iz vseh teh naslovov, ki sem jih omenila, v bistvu zdaj pridejo odhodki A bilance so nižji za 609 devet milijonov evrov, tako da je torej saldo, ki ga izkazuje rebalans državnega proračuna, načrtovan saldo je zdaj za 375 milijonov boljši kot je veljavnega proračuna in naj bi primanjkljaj letos znašal 2,9 milijardi evrov. Ob tem bi rada poudarila, če nisem dovolj zdaj v tem uvodu, da puščamo dejansko pravice porabe za vse investicijske aktivnosti nespremenjene. Cilj Vlade je, da se torej perspektiva 2014-2020 letos zaključi. Če sem čisto natančna, projekti morajo biti letos končani, se pravi, kakšen račun od proračunskih uporabnikov, ki niso neposredni, bomo dobili in plačali še v prihodnjem letu, ampak cilj je, da se letos to porabi in s tem namenom je v bistvu bilo, so bile torej izdane, tudi temu rečemo overcommitment, se pravi, izdanih je bilo več odločb, več pogodb kot znaša kohezijska ovojnica, ki jo dobimo iz Bruslja, prav s tem namenom, da se v bistvu te investicije načrtovane, da se izvedejo, in da ni iz tega naslova nobenih ovir in zagotavljamo poleg evropskega dela tudi slovenski del. Mogoče je to za letos tudi še nekoliko višja ta ocena investicij, ki se komu zdi tudi nerealna, ampak kot rečeno, zagotoviti je bilo treba tudi del slovenskega integralnega denarja v cilju 100 % črpanja evropskih sredstev. Obe bilanci ne delamo, ni nobenih posebnih sprememb. V računu financiranja, se pravi v C bilanci smo pa potem še prilagodili ustrezno, se pravi, nižjemu načrtovanemu primanjkljaju, smo potem v C bilanci še prilagodili kakšne so potrebne spremembe, se pravi, glede zadolževanja in je zdaj potrebna zadolžitev za letos milijardo in pol je odplačil dolga, pa za financiranje primanjkljaja MB(?) bilanci je za to potrebna zadolžitev v višini 4,2 milijardi evrov.

Toliko bi jaz za uvod mogoče, potem pa po mnenju Fiskalnega sveta bi se pa morda takrat potem še na to odzvala. Najlepša hvala.