Tanja Mohorič, Slovenski avtomobilski grozd. O avtomobilski industriji je bilo veliko ključnih podatkov povedanih, tako da jih sploh ne bi ponavljala.

Bi pa izpostavila nekaj stvari, ki mogoče niso bile povedane, pa morajo biti. In sicer prvo je dejstvo, da je avtomobilska industrija že od leta 2000 intenzivno vlaga v zniževanje emisij vozil in kljub temu, da se je število vozil na cestah povečalo v zadnjih 15 letih za približno 50 %, so se emisije bistveno zmanjšale in ta škodljivi vpliv na okolje, kar pa ne pomeni, da avtomobilska industrija zdaj spi. To pomeni, da se še bolj zaveda v zdajšnji situaciji, kako zelo pomembno je prispevati k zniževanju škodljivih vplivov na okolje in vlaganja v razvoj so se izrazito povečala, v razvoj novih rešitev in zaradi tega tudi je mnenje slovenske avtomobilske industrije, ki je dobaviteljska industrija, nimamo svojih proizvajalcev vozila, da moramo temu seveda absolutno slediti, če hočemo ohranjati konkurenčnost na, ne samo v evropskem, ampak na globalnem trgu, potem moramo mi seveda razumeti, elektrifikacija je tukaj, elektrifikacija bo tukaj, bo tukaj v letu 2035, bo v 2050. Ali bo delež 100 %, 90 %, 80 % v določenem letu niti ni pomembno, važno je, da mi temu sledimo. Zakaj? Če mi sprejmemo en odpustek, pa rečemo, saj mogoče po v 2035 ne bi še prepovedali popolnoma prodaje vozil z motorjem z notranjim izgorevanjem, to pomeni, da se lahko uspavamo vsi skupaj, a ne. In če se uspavamo, to pomeni, da bodo naši slovenski proizvajalci, ki zdaj dobavljajo komponente, sisteme za motorje z notranjim izgorevanjem, seveda te produktne programe, proizvodne programe peljali še naprej, ampak ta program bo upadel, število proizvedenih vozil bo upadlo in mi smo v nevarnosti, da izgubimo ta trg, če bi se uspavali, trg električnih vozil, če bi se uspavali. Naša ambicija je, ambicija avtomobilske industrije, da mi izkoristimo to priložnost v elektrifikaciji. Mi imamo odlično podlago, Slovenija je tradicionalno odlično v elektroindustriji in v kovinsko predelovalni industriji. To sta dve industriji, ki sta nam pisani na kožo, če gremo v elektrifikacijo pospešeno. Tako da, absolutno, kot slovenska avtomobilska industrija se sploh ne sprašujemo ali bo to 2035 ali kdaj bo, ker se mi pripravljamo že zdaj. Zakaj zdaj? Zato, ker ne moremo čakati. Mi moramo iti v razvoj in v pred razvoj skupaj z našimi kupci, ki nam pošiljajo povpraševanja in cikli, razvojni, te cikle moramo tudi razumeti, nam narekujejo, da dejansko mi danes razmišljamo o rešitvah, ki bodo na cestah v letu 2030, 2035. Razvojni cikel, samo razvojni cikel v avtomobilski industriji traja 5 do 7 let, novega modela, kar pomeni, da tisto kar je danes v razvoju, bo na cesti v 2030. In jaz mislim, da je priložnost za avtomobilsko industrijo izjemna, če jo bomo znali vsi skupaj izkoristiti.

Mi smo v misiji GREMO, ki je bila danes že izpostavljena, smo državi predlagali, Vladi predlagali oziroma prosili Vlado za dialog in ta dialog smo dosegli, zato ker mi brez dialoga z Vlado in znanostjo ne moremo sami narediti prebojev na tem področju in kar moramo mi se spraševati, v Sloveniji ni to ali 2035 bo 100 % prepoved vozila z motorjem izgorevanjem ali ne, ampak kaj bomo naredili za to, da bo slovenska avtomobilska industrija takrat uveljavljena kot ena najboljših, ki razume razvoj, in ki razume proizvodnjo in odličnost v proizvodnji, ker ne smemo tega zanemariti. Proizvodnja je izjemno pomembna in tukajle tudi mi gradimo svoje kompetence. In zaradi tega mi vidimo v elektrifikaciji izjemno priložnost. Rast iz današnjih okvirno 5 milijard evrov realizacije avtomobilske industrije lahko doseže do 7 pa pol milijard, do leta 2030.

Bi pa opozorila na nekaj, o čemer se moramo začeti pogovarjati in to zelo resno pogovarjati. Če želimo dosegati ogljično nevtralnost, ne samo za slovenske proizvajalce komponent, ampak za Slovenijo nasploh, naši kupci od nas že zahtevajo okolijsko poročilo oziroma Poročilo o okolijskem odtisu. Včeraj sem bila na eni telekonferenci s predstavniki Klepe - Klepa je evropsko združenje dobaviteljev avtomobilske industrije - in smo se pogovarjali, da bomo zdajle skupaj pristopili k temu, da se oblikuje enotna metodologija za poročanje o okolijskem odtisu posameznega proizvajalca. Zakaj zdaj o tem govorim? Mi ne bomo mogli dosegati ogljičnega odtisa, če v Sloveniji tudi transport ne bo, transport blaga ne bo ogljično nevtralen in to je resen problem, ker če mi ne bomo 2030 dosegli ogljične nevtralnosti ali pa bili zelo blizu ogljični nevtralnosti, potem se bodo naši kupci odločili za druge dobavitelje, za tiste države, ki bodo to omogočile. Slovenija je lahko vzorčni primer, če bomo skupaj nastopili do tega vprašanja, kako slovensko avtomobilsko industrijo podpremo in s tem tudi doseganje ciljev, se pravi, podnebne strategije, ne samo podpore avtomobilski industriji. Se pravi, jaz bi predlagala, da se mogoče seveda ne danes, ampak da se zelo hitro začnemo pogovarjati o teh pravih izzivih avtomobilske industrije, mobilnosti in transporta. Vse prevečkrat se, kadar govorimo o mobilnosti, vsaj jaz imam tak občutek, ko se pogovarjam z ljudmi, ljudje pomislijo na električne skiroje in pa na polnjenje električnih vozil. Ja, seveda je tudi to, ampak denar v proračun, delovna mesta, rast podjetij je pa nekje drugje.

Tako da, toliko bi jaz z to uvodno razpravo.