Najlepša hvala.

Hvala lepa tudi za to razpravo. Torej, ta predlog uredbe sodi v sveženj zakonodaje, ki se ji reče »pripravljen na 55«, to je sveženj zakonodaje, ki naj bi udejanjal cilj Evropske unije, da zmanjšajo emisije toplogrednih plinov za 55 % do leta 2030. To je povezano s stanjem na področju podnebnih sprememb v katerem smo, medvladni panel, znanstveni panel o podnebnih spremembah, IPCC, je lani v sinteznem poročilu aprila napisal, da nismo na poti za doseganje omejitve temperatur na porast, da omejitev rasti temperatur za največ 1 in pol stopinja glede na predindustrijsko dobo. Globalno segrevanje poteka hitreje in zato, da bi dosegli to stopnjo, bi moral svet globalne emisije doseči, da dosežemo najvišje emisije že leta 2025 in potem v naslednjih letih dosegati več kot 40 % zmanjšanje globalno do leto 2030. To so cilji, ki so izjemno ambiciozni in vprašanje, če jih bomo dosegli. Posledica tega so poleg dviga temperatur, so tudi nenadni in ekstremni vremenski dogodki, so različni pojavi, ki se tičejo in okolja in zdravja ljudi, ki jih bomo doživljali povsod. Nenazadnje lahko tudi spomnim, da tudi v Sloveniji v zadnjih letih doživljamo posledice podnebnih sprememb in in to se bo zgolj samo še stopnjevalo.

Zdaj, stališče do tega, do tega predloga uredbe je oktobra 2021 na predlog Vlade potrdil tudi Državni zbor in to stališče je še vedno v veljavi. To stališče pravi, da Republika Slovenija podpira ta predlog uredbe in sami menimo, da ne obstajajo oziroma niso nastale nobene nove objektivne okoliščine, ki bi terjale, da bi takšno stališče, da bi predlagali parlamentu odstop od tega stališča in posledično glasovanje proti predlogu. Kvečjemu obratno. Vojna v Ukrajini je še dodatno izpostavila energetsko odvisnost in ta uredba je usmerjena v cilje, ki bi tudi zmanjšale to energetsko uvozno odvisnost.

Mi menimo tudi, da je to, da je sprejem uredbe skladno z zelenim dogovorom in kot rečeno, tudi ciljem pariškega sporazuma, ki nam diktira, da nadaljujemo z ukrepi za zmanjšanje emisij, zlasti na področju prometa, kjer se emisije še vedno povečujejo. Takšno usmeritev je sicer opredeljena tudi v dolgoročni podnebni strategiji, ki jo je na predlog prejšnje Vlade sprejel, sprejela, potrdil prejšnji sklic Državnega zbora in je tudi še v veljavi. Skladno s to strategijo in tudi s številkami, ki so v tej strategiji napisane, mora…, se naj bi emisije v prometu do leta 2050 zmanjšale za 90 do 99 %. Da bi dosegli tako razogljičenje, ni možno čez noč. Mi moramo pogledati, če želimo leta 2050 biti na tej ravni, moramo od tam potegniti traktorij na 2040, na 2030, 2025 in tudi danes.

Mi vemo, da bomo takšno razogljičenje dosegli na različne načine. Seveda moramo, moramo narediti kar se da z ukrepi trajnostne mobilnosti, se pravi, moramo spodbujati javni potniški promet, moramo spodbujati kolesa, moramo spodbujati pešpoti, vendar ne glede na vse ukrepanje vemo, da bomo, da bo osebna vozilnost in osebna mobilnost in tudi osebna vozila, da bodo ostala pomemben faktor mobilnosti tudi zaradi razpršene, za razpršene poseljenosti, ki velja, ki velja v naši državi.

Iz tega vidika bo treba poskrbeti, da so vozila, ki bodo, ki bodo v tem času na cestah, da bodo pač čim bolj čista in da bodo v čim večji meri brez emisijska. Če želimo doseči delež brez emisijskih vozil, ki stoji za temi projekcijami emisij, 2050, 2040, 2030, bi morali že leta 2040 se pomikati proti temu, da bi polovica emisij, polovica vozil na cestah bilo brez emisijska. Če danes mi vemo, da je, da je 40 % na novo na novo registriranih vozil v državi 5 let, 5 let starih vozil, bi iz tega izhajali, da bi prepoved prodaje vozil, ki niso 0,0 emisijska leta 2035, bistveno pomagala k temu, da bi leta 2040 lahko dosegali te cilje.

Opozoril bi, da sama uredba ne določa brezpogojno prekinitev, prekinitev prvih registracij vozil na notranje izgorevanje leta 2035. V sami uredbi, takšni, kot je bila dogovorjena med svetom in parlamentom, so številne revizije. Vsaki 2 leti komisija pregleduje stanje in razvoj na tem področju, leta 2026 pa naredi zelo celovit pregled, kjer preveri učinkovitost in učinek te uredbe in predloži poročilo, kjer bo opredeljevala vse od napredka pri doseganju ciljev emisij do tehnološkega razvoja, pomena ekonomsko izvedljivega in socialnega pravičnega prehoda. Se pravi, ne, a si lahko to, to, koliko si lahko tudi na nivoju gospodinjstev privoščimo takšne mobilnosti in komisija naj bi na podlagi te ocene, ima vso možnost predlagati spremembe ciljev.

Poleg tega uredba vsebuje tudi uvodno določbo, ki določa, da bo komisija po posvetovanju z deležniki po potrebi pripravila tudi predlog za še za nadaljnjo registracijo vozil po letu 2035, ki delujejo izključno na ogljično nevtralna, nevtralna vozila. Se pravi, mi danes, mi v današnjem stanju vemo, da nismo, trenutno nismo v stanju popolne razogljičenega prometa, nismo v stanju popolne elektrifikacije prometa, vendar smatramo, da bi s sprejemom te uredbe, ki je skladen s podnebno strategijo in in tudi Nacionalno energetsko-podnebnim načrtom, da bo podan jasen signal kakšno vizijo prometa, kakšno vizijo prometa pričakujemo in to bo tudi botrovalo k temu, da bodo tehnološke rešitve prišle hitreje in tudi, da bodo ceneje.

Glede cen, ki so bile uvodoma, ki so bile, ki so bile tudi že uvodoma omenjene, bi jaz dodal, da poleg tega, da bo ta signal glede razvoja tehnologij vozil, da bo mobilnost pocenila, pocenil ne zgolj ta »fuel switch«, temveč koncepti, ter koncepti širše trajnostne mobilnosti in verjetno moramo res mi na cestah imeti manj avtov, manj vozil, kolikor jih imamo danes, ne smemo pa upoštevati tudi zgolj ceno samega vozila, temveč je potrebno pri tej ceni upoštevati tudi stroški, stroški goriva, ki so zaradi večje učinkovitosti teh vozil na alternativna goriva, so stroškovne učinkovitosti, so stroškovno bolj učinkovite.

Glede infrastrukture bi poudaril, da infrastruktura za oskrbo prometa z električno energijo, da je v Sloveniji trenutno zadostna, vendar pa še ne zagotavlja pa še vedno dovoljšnje geografske pokritosti in morala bo biti v bodo…, v naslednjih letih seveda še okrepljena, vendar podatki trenutno kažejo, da je Slovenija 5. ali 6. v Evropi po številu polnilnic na deset električnih vozil, seveda pa moramo glede na pričakovano hitro rast e-vozil v prihodnjem desetletju narediti še bistveno več. Zato je Vlada tudi, zato je Vlada v parlament že tudi vložila Predlog Zakona o alternativnih gorivih in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu in predlagam, da se v tem kontekstu tega zakona resno, z istim entuziazmom, pogovarjamo o tem kako bomo, kako bomo vzpostavili potrebno infrastrukturo za razogljičenje prometa.

Slovenija si bo vsekakor prizadevala tudi, da bo skozi različne finančne instrumente pridobila čim več sredstev za vse te cilje, ki smo, ki smo jih omenili. Poleg Načrta za okrevanje in odpornost, REPower EU, evropske kohezijske politike bi omenil, da smo tudi izpogajali, prvič, upravičenost države do sredstev modernizacijskega sklada, ki bo lahko šel tudi v krepitev električnega omrežja, v pomoč elektrifikaciji prometa ter, da se bo tudi vzpostavljal socialno podnebni sklad, ki bo pomagal pri doseganju nekega pravičnega prehoda oziroma z ukrepi proti prometni draginji.

Zdaj, jaz sem uvodoma zelo, zelo izpostavljal vprašanje, vprašanje podnebja, bi pa pri tem izpostavil tudi to, da so električna vozila tudi koristna vizavi drugih okoljskih pritiskov. Predvsem bi tu omenil vprašanje kakovosti zraka. Promet je drugi najpomembnejši vir slabše kakovosti, slabše kakovosti zraka in onesnaženost zraka v Sloveniji je še vedno najpomembnejši okoljski vzrok prezgodnjih smrti in povezan tudi s težavami, kot so astme, težave s srcem in ožiljem, pljučnim rakom in tako naprej. Avtomobili z notranjim izgorevanjem torej ne zgolj izpust…., ne izpuščajo zgolj ogljikovega dioksida, temveč tudi »enoikse« oziroma dušikove okside, hlapne organske snovi, se opravičujem, hlapne organske spojine in prašne delce. Izpostavil bi pa tudi področje in električna vozila teh izpustov nimajo. Bi pa izpostavil tudi hrup, kjer zlasti pri nižjih hitrostih, se pravi pri hitrostih vozil pod 30 kilometrov na uro so električna vozila bistveno, bistveno bolj tišja, nad 30 kilometrov so avtomobilske gume tako glasne, da pravzaprav ni razlike, ampak pri električnih vozilih pod 30, zaradi električnih vozil pod 30 kilometrov, lahko pa, ki vozijo manj kot 30 kilometrov na uro, lahko pa pričakujemo bistveno izboljšanje, kar se tiče hrupa v mestih in tu je pričakovati, da se lahko zaradi tišjih vozil, da se lahko hrup zmanjša za 3 do 4 decibele.

Ravno področje hrupa je eno izmed štirih področij, ki je izpostavljeno tudi v lanskem poročilu o stanju okolja kot eno izmed najbolj izpostavljenih izzivov za naprej.

Toliko morda za uvod, pa … / nerazumljivo/