Hvala, spoštovana predsednica za dano besedo. Lep pozdrav tudi spoštovani predsednici Odbora za gospodarstvo v Državnem zboru, skratka, lep pozdrav vsem poslankam in poslancem, državnemu sekretarju na Ministrstvu za gospodarstvo ter vsem

(nadaljevanje) cenjenim gostom.

Evropski parlament je nedavno sprejel uredbo, ki prepoveduje prodajo osebnih in lahkih gospodarskih vozil z notranjim izgorevanjem, to je bencin in dizel po letu 2035. Zelo ambiciozen cilj, za katerega se postavlja veliko vprašanje, če je sploh dosegljiv. Ta uredba je zagotovo največji politični projekt te Unije. Sporočilo ene od članic, to je Nemčija in Italija, je, da je ta odločitev prenagla in preveč tvegana za gospodarstvo. Kaj pomeni ta uredba za evropsko avtomobilsko industrijo in tudi slovensko? Avtomobilska industrija je v številnih državah najpomembnejša gospodarska dejavnost. Pomembno vpliva na razvoj in uvajanje številnih rešitev in poslovnih modelov, ki se prenašajo na druga gospodarska področja in s tem prispeva k neprestanemu napredku nacionalnih ekonomij. Avtomobilski sektor ostaja največji vlagatelj v Evropski uniji v raziskave in razvoj in zagotavlja tretjino vseh vlaganj v Evropi. Zahvaljujoč temu je avtomobilska industrija vodilna tudi v prizadevanjih k znižanju škodljivih okoljskih izpustov, kar dokazuje tudi delež baterijskih gnanih vozil, ki se je v letu 2021 v primerjavi z letom 2020 skoraj podvojil in znaša 10 % vseh prodanih vozil. Avtomobilska industrija se je zavzela k pospeševanju tega trenda v vseh segmentih vozil za hitro izpolnitev podnebnih ciljev Evrope. Avtomobilska industrija je tudi med vodilnimi na področju avtomatizacije in robotizacije proizvodnih procesov ter uvaja rešitve pametnih tovarn, kar močno prispeva k digitalni preobrazbi celotne evropske industrije. Slovenska avtomobilska industrija se močno umešča v evropske in globalne dobaviteljske verige. Z deležem v nacionalni ekonomiji celo presega deleže na nivoju EU, kar še poudarja njen pomen za slovensko gospodarstvo.

V slovensko avtomobilsko industrijo se ob ocenah raznih institucij vir podatkov Spirit uvršča v okviru štiristo podjetij. Skupaj slovenska avtomobilska industrija predstavlja v celoti 10 % slovenskega bruto domačega proizvoda. Podjetja v tej dejavnosti izvozijo preko 90 % njihove celotne realizacije ter s tem prispevajo k eni petini slovenskega izvoza. Avtomobilska industrija v Sloveniji zagotavlja atraktivna delovna mesta preko 40 tisoč zaposlenim. Je panoga z nadpovprečno rastočo dodano vrednostjo.

Zavedati se moramo, da je svet zelo velik, Evropa pa je manjši del sveta. Dejstvo je tudi, da so različne države pripravljene različno. Odziv je tudi, da promet in ni edini onesnaževalec. Seveda postavlja se veliko vprašanje, kaj pa stacionarna kurišča. Postavlja se tudi veliko vprašanje, ali smo v Evropi sposobni proizvesti dovolj obnovljive električne energije? In, kaj, če nekatere države ne bodo tega hotele?

Električni avtomobili so precej dražji od klasičnih. Slovenci imamo slabih 1,3 milijone avtomobilov, od tega je manj kot 1 % električnih vozil. Torej, to pomeni 0,88 %. V Sloveniji vozimo v povprečju 10 let stare avtomobile. V letu 2022 je bilo prodanih v Sloveniji 46 tisoč 399 avtomobilov, od tega 2 tisoč 293, kar znaša 4,94 % električnih vozil. Cena vozila na bencinski pogon znaša slabih 14 tisoč evrov, cena električnega vozila pa znaša 26 tisoč evrov, pri čemer se odbije 4 tisoč 500 evrov subvencij. Zato je je za mnoge električni avtomobil nedostopen, ker so precej dražji od klasičnih. Pa naj nanizam nekaj iztočnic za današnjo razpravo. Bodo mobilna vozila dostopnejša samo tistim, ki zaslužijo več, posledično si bodo električno vožnjo privoščili lahko samo tisti, ki zaslužijo seveda večji delež. Kaj pa polnilna infrastruktura? Bo električna energija sploh vzdržala? V naslednjih desetih letih je veliko vprašanje koliko jo lahko izboljšamo. Kako je z javnimi polnilnicami? Kdaj bodo, kje bodo in seveda koliko jih bo? Možnost postavitve svoje polnilnice. Kaj pa večstanovanjske soseske? Si predstavljamo polnilno infrastrukturo pred največjo večstanovanjsko sosesko v Sloveniji? Zavedati se moramo, da je velika vloga v alternativno gorivo prihaja s sintetičnimi gorivi. Bo potrebno veliko truda tudi vložiti v kompromise, kajti sintetična goriva so veliko manj obremenjujoča za okolje, zavedati pa se moramo, da bo ekonomsko vodilo tudi zelo pomembno. Zato Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor ter Odboru za gospodarstvo predlagamo, da po končani razpravi sprejme naslednji sklep: Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor ter Odbor za gospodarstvo pozivata Vlado Republike Slovenije, da v okviru svežnja, pripravljenih na 55, ne glasuje za potrditev novih ciljev zmanjšanje izpustov CO2 za nova osebna vozila ter lahka gospodarska vozila.

In ob zaključku tega uvodnega dela naj citiram gospoda Akrapoviča v intervjuju v Financah, citiram: »Če bodo res prepovedali prodajo klasičnih avtomobilov, bodo avtomobili samo za bogate.«

Toliko za uvod in hvala za pozornost.