Hvala lepa.

Spoštovani obe predsednici, spoštovani predstavniki ministrstva in vsi vabljeni na današnjo sejo!

Kje naj začnem? Kot poslanka, ki prihajam z Notranjske, sem prejela številna vprašanja, številne pripombe kmetov, ki so bili razočarani, nejevoljni, ki so dejansko zahtevali tudi od mene odgovore, kaj vendar se dogaja v Sloveniji in zakaj se omejuje kmetom kmetovanje in obdelava lastnih zemljišč, lastnih njiv. Seveda govorim o tem, da je problematika kmetovanja na vedno več območjih okoljsko občutljivega travinja in tudi mokrišč v Sloveniji z januarjem povzročila pravo zmedo, nejevoljo in predvsem, se bojim, no, tudi vzelo voljo do kmetovanja. Pred sabo imam samo en majhen zemljevid, ki se je kar naenkrat odprl 23. januarja. Ministrstvo je zaprlo mapo ali zemljevide, računalniško dostop, nekje v sredini decembra. Nihče ni vedel, kaj se dogaja, nihče ni bil obveščen, da bo prišlo v letošnjem letu do kakršnihkoli sprememb. Ko se je 23. januarja letos odprlo in ko je prvi kmet prišel na upravno enoto, da bi spremenil nek GERK iz trajnega travinja v njivo, enostavno so ugotovili, da tega ni mogoče, da enostavno računalniška podpora ne omogoča, da so zadeve zaprte. In dejansko se je potem začelo razvijati in poskušalo razvozlati ta vozel, kaj vendar se dogaja na področju kmetijstva, predvsem na območju Notranjske, to je Cerkniško jezero, Bloke, tudi Planinsko polje, tudi Pivško območje, Vipava in tudi Barje.

V januarju sta Ministrstvo za naravne vire in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavila novo karto okoljsko občutljivega travinja. To smo razvozlali za Slovenijo in seveda, kot je razvidno iz te karte, gre za občutno povečanje na Primorskem, Vipavska dolina, slovenska Istra, območje Postojne, Pivke, Ilirske Bistrice ter Cerknice in Blok na Notranjskem, manjše povečanje pa je prisotno tudi po celotni Sloveniji. Kmetje so ugotovili, da svoje zemlje ne morejo več obdelovati, in jih zanima, kdo je tukaj tisti, ki jim postavlja pogoje, ali je to uradnik ali je to Evropska unija. In v bistvu mene zanima, kdo je za to odgovoren, ker če po drugih evropskih državah kmetje lahko obdelujejo svojo zemljo, mislim, da bi jo lahko obdelovali tudi v Sloveniji imamo isti pravni okvir, pa v Sloveniji, žal, drugačne uradnike ali drugačno ureditev. Zanima me, kdo bo zdaj urejal te zadeve naprej, ali je to Ministrstvo za naravne vire ali je Ministrstvo za kmetijstvo ali je Agencija za kmetijske trge. Kdo je tisti, ki bo zdaj to zadevo naprej urejal? Če samo pogledam malo v luči, pa verjamem, da vsi veste, kakšno je stanje v slovenskem kmetijstvu, lahko rečem, imamo 60 tisoč kmetij in da se vsak dan zapreta dve kmetiji. Ali veste, kaj pomeni tako onemogočanje kmetovanja na Notranjskem, da se bo kot plaz lahko sprožilo, da bodo enostavno kmetije na Notranjskem se zaprle in izumrle. Resnično me zanima, kdo je za to odgovoren. Zakaj ni bilo nobenega obveščanja, ni bilo nobenega seznanjanja? Naj povem uvodoma - mislim, da bodo tudi vabljeni danes povedali -, nismo proti varovanju narave in habitatov, daleč od tega, ampak morajo biti vsi ti ukrepi, ki jih, bom rekla, pripenjate na naše območje ali pa v Sloveniji, življenjski, morajo biti življenjski. Morajo omogočati kmetom, da bodo obdelovali svojo zemljo, svoje njive. Seveda govorim tudi v luči, da bomo imeli zadostno samooskrbo, za katero smo se v skupni kmetijski politiki opredelili in rekli, da jo bomo dvignili. Na tak način, z omejevanjem, zagotovo ne. Lokalna hrana, dobra hrana, je rešitev in bodočnost našega naroda. Narod, ki je prehransko samozadosten, je suveren narod. Ne bom govorila, da se nam dogajajo afere s poljskim mesom pa zelenjavo in ne vem kaj. Če govorimo, da je v Sloveniji prioriteta tudi živinoreja, potem se pričakuje, da bodo taki ukrepi omogočali našim kmetom, da se bodo z živinorejo lahko tudi aktivno ukvarjali. S karto, ki jo imam pred seboj - še enkrat jo bom pokazala, lahko različno pokažem -, pa je praktično na določenem območju Slovenije to prepovedano, ker ukrepi ohranjanja okoljsko trajnega travinja, prepovedujejo preoravanje, prepovedujejo pašo, prepovedujejo gojenje, gnojenje. Tudi območje mokrišč, zelo podobno, zelo podobni ukrepi, ki pa so bili tudi na območju, lahko rečem, od kjer prihajam, z Blok, začrtani povsem pavšalno. Lahko rečem, da se je zadeva v tem mesecu, ko je bil program zaprt, enostavno pogledala, kje je Natura območje in se dodalo Natura območju še bolj restriktivne ukrepe, na katere pa kmetje niso bili pripravljeni.

Slovenija ima skoraj 38 % Nature 2000, kar jo uvršča v sam vrh Evropske unije. In jaz si želim, da vendar danes dorečemo - vem, da ste že sedeli, določene organizacije, tudi z Vlado, z ministrstvi, tudi sama, ko sem postavila poslansko vprašanje ministru za naravne vire, gospodu Bržanu -, da so se zadeve začele že v pravo smer odvijati. Pa vendar, mislim, da kmet potrebuje stabilno okolje, stabilno davčno okolje in stabilno okolje, da ve, kaj ga čaka leto, dve, pet, kmetije se ne da na novo vzpostaviti v enem letu, zapre se jo mogoče lahko, pa vendarle mislim, da to ni cilj skupne kmetijske politike, da se bodo kmetije po Sloveniji zapirale.

Zato si želim, da bi danes vendarle prišli do odgovora, zakaj je do tega prišlo, kdo je za to odgovoren. Res me zanima, kdo je za to odgovoren, da je do tega prišlo. Predvsem pa to, da so vsi ukrepi v prihodnje življenjski in da so obveščeni vsi akterji, reprezentativne organizacije znotraj kmetijstva in da se zadeve usklajujejo. Ne samo, da se zapre program, nariše, odpre in potem izvaja, to zagotovo ni prava pot. In povsem razumem razburjene kmete, ki so se zbrali po številnih slovenskih krajih, tudi v Ljubljani, in zahtevali svoje pravice, nenazadnje, ker je s tem, kar je bilo storjeno, onemogočeno tudi izvajanje lastninske pravice na zemljiščih, ki jih imajo v lasti. Želim si, še enkrat, da se ugotovi, kdo je za to odgovoren in kdaj se bodo spremembe popravile oziroma kdo jih bo izvajal. Želim si, da te zadeve niso prestavljene zgolj za dve leti, to kar sem zasledila iz medijev, da se bo za dve leti zamaknilo, ker potem čez dve leti nekoga, ki je danes še v nekem prevzemu mlade kmetije ali pa mladi prevzemnik, kaj ga čaka čez dve leti, potem lahko da že danes neha kmetovati. Skratka, bodimo vsi življenjski, nihče ni proti varovanju narave in najdemo skupen jezik in skupne rešitve.

Hvala zaenkrat.