Govor

Uroš Vajgl

Spoštovani.

Hvala lepa za besedo.

Z veseljem par besed glede predloga resolucije.

Republika Slovenija uporablja jedrske in sevalne tehnologije na številnih področjih in pri uporabi jedrskih

in sevalnih tehnologij nastajajo tudi radioaktivni odpadki, za katere je treba zagotoviti varno ravnanje v vseh fazah ravnanja od nastanka od njihovega nastanka do njihovega odlaganja. Tokratni nacionalni program ravnanja z odpadki in izrabljenim gradivom je tretji po vrsti. Prvi izhaja iz februarja 2006 in je pokrival obdobje 2006-2017. Drugega je Državni zbor sprejel aprila 2016 in je pokrival obdobje do 2020-2025. Pred vami zdaj je pa resolucija o nacionalnem programu za obdobje 2023-2032. Ta se predlaga v sprejem še nekoliko pred iztekom veljavne resolucije, torej pred letom 2025, predvsem kot posledica uradnega opomina, ki ga je Slovenija prejela od Evropske komisije leta dva 2018 in dodatnih zahtev Evropske komisije v predsodnem postopku v izdaji obrazloženega mnenja maja letošnjega leta in s tem dopolnjenim in novim programom naslavljamo te pomanjkljivosti, na katere je opozarjala Evropska komisija. Zavezali smo se, da bomo to revizijo pripravili čim hitreje, da bomo nacionalni program sprejeli do konca lanskega leta, zato smatramo, da skladno z aktualno časovnico, če bo ta program v kratkem sprejet, da bomo uspešno naslovili te postopke, ki jih proti Sloveniji vodi Evropska komisija.

Glede same resolucije bi povedal, da temelji na konceptih kot so bili uporabljeni tudi v predhodnih resolucijah. Novi ali drugačni objekti za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom niso predvideni. Za posamezne objekte, ki jih pa resolucija obravnava, pa je za dodati, da so v skladu z zahtevami zakonodaje za njih izvedene presoje vplivov na okolje in čezmejne presoje vplivov na okolje ter izdana ustrezna okoljevarstvena soglasja. Resolucija sicer vključuje tudi novelirane ocene inventarja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva na podlagi revizij tako programa razgradnje za centralno skladišče radioaktivnih odpadkov kot tudi programa razgradnje jedrskega objekta Reaktor TRIGA Mark-II, programa razgradnje NEK in programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva.

Z novelacijo omenjenih programov se menja tudi časovnica posameznih aktivnosti. Na novo so v resoluciji oziroma programu ovrednoteni vsi stroški ravnanja z radioaktivnim, z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za vse objekte. Resolucija sledi ciljem nacionalnega energetskega podnebnega načrta in tudi ciljem resolucije dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 v povezavi z nadaljnjim izkoriščanjem jedrske energije in ohranjanje odličnosti pri obratovanju jedrskih objektov. Poleg tega so pa v resoluciji tudi na novo opredeljene raziskovalne in razvojne dejavnosti. Resolucija upošteva mednarodne rezultate mednarodne pregledoval misij, misije Artemis, ki jo je organizirala Mednarodna agencija za atomsko energijo in ki je tudi pregledala osnutek te resolucije. Za učinkovitejše spremljanje napredka in izvajanje ukrepov so v resoluciji uvedeni dodatni kazalniki za doseganje ključnih ciljev in strategij. In nenazadnje pa, ker vsebine navedenih dokumentov posegajo v obstoječo resolucijo za obdobje do 2025 tako v vsebinskem delu kot tudi v delu, ki določa časovnico izvedb, smatramo, da bi bilo, da bi bilo pred, da bi bilo to resolucijo smotrno čim prej sprejeti.

Zdaj, kot ste omenili, na lanskoletni četrti seji Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor je bilo sklenjeno, da se obravnava predloga zaradi dodatne proučitve nekaterih vprašanj preloži. Pred nami so pripravljeni številni amandmaji k resoluciji in Vlada te amandmaje, ki so v tem zbranem dokumentu, ki ste ga omenili z današnjega dne, se pravi amandmaje, ki so, ki so v tem zbranem dokumentu, ki so navedeni v tem zbranem, v tem dokumentu, Vlada lahko podpre. Menimo, da podpirajo sam predlog resolucije.

Hvala.