Najlepša hvala. Bom začela v obratnem vrstnem redu, če dovolite, tako da bi najprej gospodu Kordišu odgovorila in mogoče, to je en del tudi gospodu Černaču.

Javni potniški promet skladno z Zakonom o Vladi paše pod novo ministrstvo MOPE. Tak zakon je bil sprejet v Državnem zboru, tako da se jaz tega področja, ker ni moje oziroma ne bo, če bom ministrica moje delovno področje danes spustila, bo minister Kumer, mislim, da jutri govoril o tem.

Kar se tiče Luke Koper in zaposlovanja delavcev. Ja, saj konec koncev smo se v Državnem zboru skupaj borili za to, da smo prišli do tega, bi pa želela eno stvar seveda povedati, Luka Koper je gospodarska družba. Za upravljanje te gospodarske družbe pa je zadolžen Slovenski državni holding, tako da Ministrstvo za infrastrukturo tukaj nima praktično nobenega vzvoda, bomo pa, bom rekla, seveda bedeli nad tem kaj se dogaja. Kaj mi lahko z Luko Koper delamo, kaj lahko od njih dobimo je jasno zapisano v koncesijski pogodbi, tako da, verjamem pa, da bo tudi Slovenski državni holding kot upravljavec vztrajal na tem, da se pač odločitve sodišč spoštujejo. Tu ni več dileme ali da ali ne, ampak odločitve sodišč je treba spoštovati.

Kar se tiče železnic, ja, absolutno ni vprašanje, želimo, ne želimo, železnice morajo biti naša prioriteta in kot sem pokazala, so naša prioriteta, tako morajo ostati tudi v prihodnje, ker roko na srce, so bile v preteklosti tudi, zaradi gradnje avtocestnega križa kar dobro zapostavljene. Zaenkrat se ukvarjamo s, kot sem pokazala, tremi dvotirnimi progami. Že to bo kar velik izziv, tako da bom rekla, si jaz več kot to v tem trenutku ne upam obljubiti, seveda pa obstajajo ideje in tudi načrti za dvotirno progo do, bom rekla, po celi Gorenjski, kot ste vprašal.

Še ena stvar, to je pa na evropski mizi, je pobuda, mislim, da je Francija pobudnica, da bi krajše letalske linije do 400, 500 ukinjale in bi jih nadomeščali z železniškimi povezavami, kar bi vsekakor bilo pametno in primerno tudi zaradi okolja, samo moramo v Evropi države najprej narediti domačo nalogo na področju železnic. Jaz kot spremljam, mislim, da so tako kot v Sloveniji tudi v drugih državah ugotovili, da res železnice morajo, zaradi podnebne krize, zaradi podnebnih sprememb, zaradi čistejših prevozov postati prioriteta, ker je treba jasno povedati, da je promet eden od večjih onesnaževalcev ali pa večjih izzivov, ki jih bomo morali rešiti, ko se pogovarjamo o rešitvah ali pa soočanju s podnebnimi spremembami. Tako da, naš cilj je, da bi čim več tovora iz cest prestavili na železnice. Tudi za to potekajo že zadnjih nekaj let, tukaj se pa strinjam, to niso projekti ene Vlade ali pa enega ministra, še posebej na železniških projektih so to dolgoročni projekti, ki tečejo od iz Vlade v Vlado in si jih ministri v primopredajah, potem tudi predajamo. Skratka, te ključni / nerazumljivo/ koridorji, proga od Kopra do Maribora bo s končanjem drugega tira v celoti obnovljena, ne samo ta delček, ampak v celoti obnovljena in seveda to poudarjam zato, ker če želimo tovor prestaviti iz cest na železnice je treba najprej železnice usposobiti, da bodo imele večjo kapaciteto in da bo tudi vožnja po železnicah hitrejša. To, da, bom rekla, imamo že kar nekaj novih voznih sredstev, novih vlakov po Sloveniji, tudi mislim, da je korak v pravo smer. Tako da, ja, to absolutno ostaja - govorimo o železnici - ostaja naša prioriteta tudi za naslednji mandat. Mislim, da sem ta del oddelala.

Gospod Podkrajšek me sprašuje o stanju gradbene operative. Jaz si seveda želim, da bi lahko čim več investicij speljali domači gradbinci. Želim si močno domačo gradbeno stroko. Pomembno pa je seveda, da se takšne javne investicije, cestne in železniške, da se izvajalce išče na javnih razpisih. Glede na številke, ki sem jih pokazala, jaz mislim, da leto 23 bo vsekakor izziv najti gradbeno operativo za vse projekte, ki so načrtovani. Bolj pomembno se mi zdi, da na nek način v tej državi najdemo način, da sprejemamo odločitve za štiri, pet, šest let vnaprej in jih, potem ne spreminjamo vsako leto, ker to bi pomenilo, da, bom rekla, tudi izvajalci vedo, kaj lahko pričakujejo drugo leto, čez dve leti in tako naprej. Da bi, bom rekla, načrt razvojnih programov je bil sprejet ob sprejemanju proračuna za leto 2023 in 2024 in jaz ne vidim posebnega razloga že danes, da bi te stvari spreminjali. Seveda se lahko zgodi, ko vsi projekti še niso popolnoma narejeni, ko jih damo v načrt razvojnih programov, seveda lahko pride do določenih zamikov, ampak nekih velikih odstopanj zdaj na začetku leta seveda ne sme in ne more biti in takšno je tudi ali pa takšno bo tudi moje navodilo vsem, ki so odgovorni za te projekte.

Ena stvar, ki sem jo mogoče v uvodu pozabila povedati, vsekakor pa je eden od večjih izzivov, ki ga imamo na mizi, je rast cen gradbenega materiala. Ta je bila v zadnjem obdobju res, bom rekla, visoka. Mi se nismo ali pa se ne skrivamo, ampak smo se takoj s tem soočili in seveda od vseh, odgovornih za projekte na eni strani in izvajalcev na drugi strani, zahtevamo, zahtevam spoštovanje pogodbe in pogodb. Pri teh cenah, kjer so zneski v pogodbah fiksni oziroma dogovorjeni, fiksni, je v tem trenutku mogoče največ izzivov, ampak, tudi tukaj obstaja zakonsko določilo, kako se to rešuje, to je Zakon o obligacijskih razmerjih. Mislim, da 565. ali 600., skratka tam nekje, člen, kjer jasno določa, da če so pogodbe določene s fiksnimi cenami, se morajo upoštevati dvigi cen stroškov elementov in ko ti dvigi pripeljejo do več kot 10 odstotnega dviga, se nad 10 odstotki upošteva rast teh cen elementov. To je zakonsko določilo, preko katerega seveda tudi Ministrstvo za infrastrukturo ne more in enako je v zakonu določeno, da se štejejo oziroma računajo ti dvigi od dneva podpisa pogodbe in naše navodilo je bilo in tako bo ostalo naprej, da je to absolutno treba spoštovati.

Zdaj, kar se tiče reorganizacije. Verjetno, tudi zato, ker pač z ministrom Kumrom že zdaj res 7 mesecev sediva skupaj, jaz mislim, sva se bolj ali manj ali pa smo se bolj ali manj dogovorili, kako bodo stvari urejene po novem. Kar se tiče direkcije, ki je prej, že ko smo, ko je minister Kumer prevzel ministrstvo, sedela na dveh lokacijah, a zdaj po, no…, zdaj sedi na eni lokaciji. Tako da z vidika dela bi to moralo biti še bolje oziroma še bolj operativno. Ne znam vam zdaj točno povedati števila ljudi, ki ostanejo na enem ministrstvu oziroma grejo na drugo ministrstvo, vsekakor pa so se ti, se bodo ti ljudje razporedili tako kot delajo, se pravi, vsebina dela je osnova za delitev, ali so na MZI-ju ali so na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo oziroma en del, rudarski del, gre tudi na Ministrstvo za naravne vire.

Zdaj glede, glede zdravstva verjetno ne rabim odgovarjati, razen tega, da sem osebno prepričana, še vedno, da je to največji izziv, ki je pred Slovenijo, da pa so to, kar danes gledamo, tudi posledica mogoče kakšne napačne odločitve v covidnem času, kjer so se, kjer se je zdravstveni sistem na žalost ukvarjal samo s covidnimi bolniki, vsi ostali pa so čakali, da to mine, zdaj pa imamo, kar imamo. Ampak ne glede na to, nič gledanje nazaj ne bo pomagalo, je treba iti naprej.

Zdaj, gospod Černač, kar se tiče sklepa Vlade, ki ga omenjate, ga mi v primopredaji nismo dobili in enako ga v sistemu ne najdemo. Tudi v podjetju 2TDK tega sklepa nimajo. Nimam pa, sama nisem nikoli bežala pred odgovornostjo in je dejstvo, kdo je za kaj odgovoren, zelo jasno.

Zdaj, če se še enkrat vrnem na investicijski program. Vam bom prebrala iz investicijskega programa, tudi tega, ki ste ga vi kot minister na Vladi potrdil. Rezerve, ki sem jih omenjala, v višini 100 milijonov, so rezerve za nepredvidene izdatke, brez nepredvidenih del, ker za nepredvidena dela je treba v vsakem primeru stvari rešiti, pa jih jasno, transparentno pokazati. Zdaj, ali ne želite razumeti ali pa samo želite prikazati v bistvu, zakaj smo takrat ravnali tako. Še enkrat vam povem, zato, zato, da se ne ponavlja zgodba iz enega drugega projekta ali pa še iz kakega, ne samo enega, kjer je najprej bilo načrtovano, ne vem, 600-milijonska vrednost investicije, na koncu se je zgodila pa milijardo 400. Zato vam še enkrat povem, da z novelacijo investicijskega programa se drugi tir ne draži, ostaja celo pod vrednostjo iz leta 2019. Seveda je priročno znižati nekaj, kar imaš za vsak slučaj in na koncu lahko ostane neporabljeno, pa reči, da si ocenil projekt. Zakaj je bil tretji sklop ocenjen na višino 150 milijonov evrov, jaz težko komentiram. Še enkrat, ne želim kazati s prstom nazaj, lahko je to bila takrat realna ocena, pa je danes zaradi dviga stroškov materialov, gradbenih, to tako višje. Povem pa vam, da na razpis, ki je bil objavljen konec leta 2021, je bila prijava nekaj manj kot 200 milijonov evrov, v investicijskem programu pa vrednost 150 milijonov evrov. Mi ne moremo izvajalcev… ali pa vi takrat, ker je to bilo v vašem času, izvajalcev niste mogli prisiliti, da se prijavijo s ceno, ki se jim ne izide. Absolutno bomo bedeli nad aneksi, kjerkoli. Kot sem povedala, zahtevamo spoštovanje pogodbenih določil, zakonskih določil, zamikov, ki so se zgodili. Konec koncev, tudi tu pri drugem tiru je v zadnjih treh letih prišlo do zamika vsaj polovice leta; lahko je razlog en del tudi v covid krizi, pa da so se nekoliko kasneje začeli delati, ampak

tudi tu bomo skušali najti rezerve, bom rekla, da stvar pride nazaj v časovnico, ki smo si jo leta 2019 zadali.

Hvala.