Spoštovana predsednica, spoštovane članice in člani odbora, hvala za besedo.

Torej, v zvezi s pobudo Zbornice za arhitekturo in prostor in drugih pobudnikov, s predlogom za začasno zadrževanje izvrševanja druge alineje desetega odstavka in enajstega odstavka 141. člena Gradbenega zakona, tudi mi menimo, da je predlog za začasno za zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb neutemeljen. Pravni okvir upravnega spora je pravzaprav že predstavila Zakonodajno-pravna služba in se z njihovimi argumenti tudi v celoti strinjamo, bi pa v nadaljevanju tudi podal nekaj pojasnil, s katerimi utemeljujemo, da ni razlogov, da bi Ustavno sodišče dokončne odločitve o zadevi v celoti ali delno zadržalo izvrševanje izpodbijanih določb zakona zaradi možnega nastanka težko popravljivih škodljivih posledic. Torej, pod točko 1: pobudnikom z Gradbenim zakonom in njegovimi dopolnitvami težko popravljive škodljive posledice niso nastale. Razlog je v tem, da arhitekti vodenja gradnje od sprejemanja Zakona o arhitekturni inženirski dejavnosti ne morejo opravljati; pod točko dva: tudi investitorjem zaradi izpodbijane ureditve škodljive posledice ne nastajajo, ker delo vodenja gradnje na gradbiščih opravljajo posamezniki, ki so pooblaščeni strokovnjaki, vodje del ali gradbeni delovodje v skladu z zakonom, ki ureja poklicno in strokovno izobraževanje, ali mojstri s področja gradbeništva v skladu z zakonom, ki ureja obrt, po naši oceni je na trgu dovolj usposobljenih posameznikov, da lahko gradbene investicije nemoteno tečejo; pod točko tri: prav tako tudi oporekamo, da težko popravljive posledice nastajajo državi oziroma gospodarstvu in financam, predvsem v delu, ki se tiče morebitnega pomanjkanja gradbenih izvajalcev, ki morajo imeti pri sebi zaposlenega vodjo gradnje, kar narekuje 16. člen Gradbenega zakona, torej gre sklepati, da negativnih posledic samo zato, ker pri vodenju gradnje arhitekti ne sodelujejo, za gospodarstvo ni; pod točko štiri: pobudniki s svojo pobudo za ugotovitev neustavnosti dela 141. člena Gradbenega zakona utemeljujejo pravzaprav z napačno domnevo, da jim gradbeni zakon pravico vodenja gradnje v 18. členu arhitektom to tudi dovoljuje; in pod peto točko: to, kar je že Zakonodajno-pravna služba opozorila, je v bistvu bistvo nerazumevanja določbe tega 141. člena, ki je ravno v tem, da je omenjena prehodna določba vsaj nekaterim arhitektom, torej tistim, ki so opravili strokovni izpit še pred delitvijo na obe zbornici, opravljanje vodenja gradnje dopušča in bi začasno zadržanje navedenega predpisa prav njim povzročilo škodljive posledice. Izpostavljamo pa tudi, da bi morebitna vprašanja opravljanja vodenja gradnje arhitektov morali urediti v okviru Zakona o arhitekturni in inženirske dejavnosti, ki je sistemski zakon, ki podrobneje določa poklicne naloge na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov. Po našem mnenju urejanje obravnavane problematike znotraj gradbenega zakona s sistemskega vidika ni ustrezno. Za morebitna pojasnila so vam tudi na voljo z gospodom Galonjo, ki je tudi vodja sektorja za sistem prostora in graditve in je bil tudi eden nosilcev zadnjih zakonodajnih sprememb tega zakona.