Hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Lep pozdrav ministrici, ekipi, predstavnikom Darsa, predstavnikom ostalih ministrstev!

Saj je tisti, ki smo dlje časa v parlamentu, bomo rekli, že videno, poslušali smo podobne stvari. Se mi zdi, da je pa pomembno in dobro, da se tudi poslanci seznanjamo z, bi rekel, realnimi ocenami in da jih slišimo iz prve roke. Tako da sem jaz zadovoljen, da smo v bistvu te podatke tako dobili, ne iz kakšnih medijev ali pa iz nekih drugih informacij, ki prihajajo do nas ali pa s strani nekih civilnih iniciativ in tako naprej. In jaz moram reči, da se in z ministrico in s predsednikom Darsa, pa z Jernejem predhodnikom v celoti lahko strinjam glede problematike. Imamo vsi podobne izkušnje in dejstvo je, da je bila rešitev takrat v PKP, glede na to, da ste s prvim zakonom, ki ste ga sprejeli, vse to negira, smo nazaj dobili aktivacijske trojke v smislu civilnih iniciativ, ki so lahko stranka v postopku v kakršnikoli zadevi, ki se tiče umeščanja v prostor. Tudi v Zakonu o vodah je bila rešitev, ki je pač omejevala nekatere pobude predvsem na to, da nekdo, ki je stranka v postopku, mora imeti vsaj neko članstvo, mora biti registriran in se mora na ta način izkazati, da je lahko stranka v nekem postopku z nekim res tehtnim premislekom. Ko ste vi to odpravili, se pojavlja to, kar je prej kolega Vrtovec povedal, pa tudi ministrica opozorila, da so trije, ponavadi so rekli temu trojke, ponovno v, bi rekel, upravnem postopku stranka, ki lahko karkoli blokira, zavira, predlaga in tako naprej. Tako da jaz se strinjam s predhodniki, da niso zamude vezane samo na izvajalce, čeprav tudi tam so težave, vemo, da je gradbeništvo v težkem položaju, da manjka izvajalcev in tako naprej, ampak to se da rešiti, da se včasih tudi s primernimi, bi rekel, organizacijskimi zadevami pospešiti zadeve, tudi kakšne zamude v tistem operativnem delu skrajšati, ne da se pa skrajšati postopkov o katerih smo prej govorili. Glejte, če je neuka stranka ali pa na drugi strani neka lokalna skupnost ali nekdo, ki je investitor, pa zamudi 30 dnevni rok za nek odgovor, določeni soglasodajalci zadevo zavržejo. Zakaj v obratni smeri ne velja, če uradni organ ne odgovori tako kot piše v Zakonu o ZZP, itn., se smatra da je zadeva pozitivna in gremo dalje. Dokler tega ne bomo osvojili, ne bomo nobenih projektov umeščali, niti takih ki so vezani na neke ustavne pravice, kot je recimo vodooskrba. Imate primere, ko je v nekem zaščitenem območju, ki ga je zaščitila neka, bi rekel, institucija, možnost zagotovitve neke vodooskrbe za neko območje z vsemi argumenti, ampak argument proti temu, da se to sploh prouči in kasneje mogoče celo izvede je to, da je to zaščiteno. Jaz se z vsem strinjam, ampak to je nekdo zaščitil z nekim odlokom, kar pomeni, da ta odlok lahko spremenimo. Če lahko spreminjamo v tej državi zakonodajo, lahko spreminjamo glede na okoliščine, ki se spreminjajo, tudi odloke in neka zadeva pač ne bo zaščitena, ker je neka, bi rekel, infrastruktura bolj pomembna. Ampak, da do tega pridemo, pa se bojim, da v naši državi ne da bo preteklo veliko vode, mislim da bo veliko stoletij glede na razmišljanje uradništva, ki ga imamo zdaj v tem trenutku. Tako da, to me skrbi in to, kar so vsi povedali, je problem. Sosednje države na tem področju dejansko gredo s hitrim vlakom mimo, mi pa niti na parni lokomotivi glede tega še nismo. To je dejstvo. V tujini se neko umeščanje zgodi, za tiste, bi rekel, ki nočejo razumeti zadeve, se zadeve deponira na sodiščih in na bankah, odškodnine ali karkoli je, ampak projekt se izvede, ker večina vseeno prevlada nad nekimi izigravanji določenih postopkov in res, včasih je tako, za nas ki smo dlje časa v parlamentu, pa tudi na nekih funkcijah v lokalnih okoljih, čudno da se direktive bere samo v eni smeri, pa da se primerjamo s sosednjimi državami samo v tisti smeri, ko je treba omejevati. Ampak še nekaj je zanimivo, omejuje se samo takrat, ko je zadeva nekje na periferiji. V Ljubljani se lahko gradi karkoli, brez papirjev, brez pravilnega umeščanja v prostor, kmetijska zemljišča se lahko v OPN spreminja, v drugih občinah niti pod razno ne. Niti pod razno ne. V Ljubljani, »no problem«. Tako da, dajmo se nad tem zamisliti, drugače ne bomo zgradili nobene ceste več, nobene železniške povezave, nobenega vodovoda, razen drekovode v Ljubljani.