Najlepša hvala, predsednica.

Glede tretje razvojne osi bi uvodoma rad začel na splošno govoriti, in sicer na splošno o strateških infrastrukturnih projektih, zaradi tega, ker to sovpada, se pravi, pridobivanje različnih dovoljenj, tretja razvojna os in tako naprej, vizavi tudi ostalih projektov.

Najprej pa glede enega vprašanja, ki se je porajalo ali pa se v določenem delu javnosti ali pa še več v določenih državnih institucijah še vedno poraja, in sicer ekonomičnost tega projekta. Veste, da že leta 2020 smo mi na ministrstvu pisali kupe dokumentacij o tem, zakaj je ta projekt ekonomičen. Kdo je to od ministrstva in Darsa zahteval, neka druga državna institucija, češ da ta projekt, tretja razvojna os od Šentruperta pa naprej, se pravi, do meje z Avstrijo, da ta projekt ni ekonomičen, zaradi tega, ker bo premalo tovornih vozil, ker bo to premalo prodanih vinjet, da bi bil ta projekt lahko ekonomičen in vzdržen za Dars - to je bilo Računsko sodišče. In uradniki na ministrstvu so, ne vem, enkrat na mesec poročali o tem, zakaj je ta projekt ekonomičen in da ne moremo gledati ekonomičnosti samo na podlagi trenutnih podatkov, ko imajo od Velenja pa do Slovenj Gradca, naprej do Dravograda v bistvu kolovoze, če primerjamo ceste v osrednji Sloveniji, in da bo ekonomičen projekt postal šele, ko bo tretja razvojna os seveda zgrajena, zaradi tega, ker bo to privabilo dodatne investitorje, ker bodo ljudje lahko tja se preselili, ne odseljevali, se pravi, takrat bo projekt postal ekonomičen. In na ministrstvu pač deluje ena posebna skupina, ki se ji reče, ko to ob tem utemeljujejo, ampak, pazite, to je na nekem drugem državnem organu, ki trdi potem nasprotno. In jaz trdim, da res, kakor je bilo že rečeno, da v tej dvorani, v tem prostoru ali pa v parlamentu ni več ljudi, ki bi rekli, da tretja razvojna os ni ekonomična, ampak je ekonomična in je potrebna in da se izvaja z vso polno dimenzijo, da pač pridemo končno do nje.

Večkrat je bila omenjena zdaj že v sami razpravi resolucija in tudi časovnica. Resolucija je bila sprejeta junija 2021. Resolucija ni opredeljevala samo tretje razvojne osi tam, ki se zdaj gradi, ampak tudi tretjo razvojno os jug, in sicer Dars je po resoluciji dobil, se pravi, je kot investitor bil opredeljen, da je on investitor od predora Malence, pa potem naprej proti Metliki in potem belokranjski Y proti Črnomlju, Semič, Črnomelj. Potem v tej resoluciji je bilo opredeljeno tudi Koseze, Kozarje, širitev tega dela obroča. V tej resoluciji je bilo potem opredeljeno še vrsto drugih stvari. Med drugim opredeljeno, recimo, ena zanimiva stvar, ki se tudi vleče že desetletje, in sicer hitra cesta Ormož-Ptuj. A veste, da mi imamo od Ormoža do Ptuja tam nekje sredi koruze že zgrajen en viadukt in to že leta 2015, mislim, da je bil zgrajen, in za tisti del je pridobljeno gradbeno dovoljenje. Zdaj se pridobiva za drugi del od tega, se pravi od Ormoža do Markovcev, Markovci-Ptuj, se pridobiva od Markovcev do Ptuja, se pravi, tudi gradbeno dovoljenje. In mislim, da je bil lansko leto nekje en sestanek na enem izmed ministrstev, ker pa je Zavod za varstvo narave dobil ptiče in določene ograje in da se ne da nič spremeniti, ampak tudi mnenja od sebe ne dajo, kaj bi bilo pa najbolj pravilno. Zdaj ne vem, če se je kaj spremenilo, ampak tam imamo tistega, kjer je gradbeno dovoljenje samo viadukt, mnenje Zavoda za varstvo narave pa se osporava tudi na ta prvi del, kjer je že izdano pravnomočno sicer gradbeno dovoljenje in tako naprej.

Ta resolucija, recimo, je predvidela vrsto drugih stvari in opredeljuje tudi časovnico. Časovnica je bila realna, na realnih podatkih iz junija 2021. Kar se pa vmes zgodi, da Agencija za vode, da vsi postopki pridobivanja gradbenih dovoljenj, da postopki javnega naročanja, da se v tej državi tako vlečejo, pa ni stvar ne tega, nobenega ministrstva, ki so tukaj prisotni in niti ne investitorja, ki je Dars, niti ne tistega, ki je že lahko izbran za samega gradbinca, zaradi tega, ker je pravilno to, da se lahko dela dvotirnost, izvaja pridobivanje gradbenega dovoljenja in hkrati išče investitorja. Ampak mnogokrat se zgodi, kot se je na primer na južnem delu tretje razvojne osi od Novega mesta pa do Pogancev oziroma do Osredka, v bistvu javno naročilo je že v teku tretje leto - o tem malo kasneje -, ampak tam se je pojavila neka civilna iniciativa, ko že štiri leta se čaka oziroma tri leta se čaka na gradnjo. In v tem Državnem zboru ta časovnica, tudi nova časovnica ministrice, ki jo bo predlagala, zlasti za Šentrupert-Velenje, če se ne bo spremenila področna zakonodaja pridobivanja gradbenih dovoljenj, drugih dovoljenj za samo gradnjo in postopkov javnega naročanja, potem bo 2024 zapis za gradnjo tega dela tretje razvojne osi Šentrupert-Velenje tudi nerealen, ampak bo prej 2026, glede na vse napovedi in grožnje, ki jih različne civilne iniciative za ta odsek predvidevajo. Tudi sam sem jih bil deležen, začenši s tem, da gre trasa nekam drugam, ampak vi veste, da prestavitev trase traja dvanajst let, in to, bom rekel, v lastnih vrstah. Ampak je treba skozi to. In če ta Državni zbor ne bo sprejel druge zakonodaje, interventne zakonodaje, potem bomo Šentrupert-Velenje gradili, spoštovane kolegice in kolegi, 2025, če bo sreča.

No, pa vam povem primer, recimo, s katerim smo se na dnevni bazi ukvarjali. Najprej pa še to, ekonomičnost. A veste, od Slovenj Gradca do Dravograda bi morala iti tudi hitra cesta. Ne vem, če se je na ministrstvu zdaj to rešilo, ampak tisto je bilo najbolj pereč problem, da ta projekt pa ni ekonomičen, ker bo premalo migracij, premalo stvari, in bolje gradimo mi eno, ne vem, cesto, gor pa dol, bolje kakor hitro cesto. In se uradniki dobesedno bojijo napisati karkoli proti temu, kar jim narekujejo druge institucije, ker potem samo poročajo tem institucijam. Torej, vsi postopki od upravičenosti projekta do umestitve v prostor, pridobivanje dovoljenj traja v tej državi desetletja lahko. Desetletja, zakaj? A vi veste, da mi imamo umeščeno progo, smo začeli z umeščanjem železniške povezave Ljubljana-Kranj, a veste, kdaj- 2011. Zdaj je minilo dvanajst let in ni še konec umeščanja v prostor novega tira Ljubljana-Kranj. Meni so obljubljali dva tisoč dvajset, drugi tir Ljubljana-Kamnik, Ljubljana-Ivančna Gorica, da bo umeščena v prostor v roku štirih, petih let. Sploh ne vem, če so začeli kaj delati.

Javno naročanje, to sem omenil. Ali se spomnite predora Karavanke? Ko smo mi začeli graditi, so Avstrijci bili že skoraj na pol, že skoraj naredili svoj del. Ampak, ali je za to kriv investitor, je za to krivo Ministrstvo za infrastrukturo? Ne, resno ne, ampak javno naročanje in tožba na pritožbo, pritožba s tožbo je trajala tri leta! Primer, hitra železnica Neapelj-Rim je bila zgrajena, umeščena in pridobljena vsa dovoljenja v petih letih. Če se v Sloveniji odločimo graditi hitro železnico Ljubljana-Maribor, rabimo trideset let za zgradit.

Tretja razvojna os jug. Na tem delu se pojavlja ena civilna iniciativa. Ko je bil že razpis, če imam prave podatke, že skoraj končan in je pač še vedno faza razpisa, ker je brezveze, da zaključiš, ker se ta civilna iniciativa pritožuje. Ampak zgodil se je s strani Upravnega sodišča Republike Slovenije en nonsens in precedens, ki bo veljal tudi za naprej. Se pravi, civilna iniciativa se je odločila, da bo izdano gradbeno dovoljenje pred pravnomočnostjo osporavala to pridobitev, absolutno, in so šli na Upravno sodišče. Upravno sodišče te zahteve ni zavrglo. Čemu pa osporava civilna iniciativa? Sami trasi, umestitvi trase, ki je bila pa umeščena že leta 2011. Zdaj pa poglejte nonsens, ki se je zgodil. V postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja lahko nekdo se spomni, ki ima pet minut časa, in reče, ne, ta trasa ne bo šla tukaj, ampak tri kilometre stran. In Upravno sodišče je dalo v vseh postopkih do zdaj prav civilni iniciativi in vrača to nazaj. In se pingpongamo že nekaj let. In ali vi mislite, da bo kaj drugače na tretji razvojni osi sever, Šentrupert-Velenje, če ne bomo poenostavili te zakonodaje? Glede na to, da so že meni, ne vem, ali tudi ministrici, ampak vse civilne iniciative že napovedovale upor, da bodo vlagali pritožbe, tožbe in da tam ceste ne bo. Se pravi, s tem namenom, jaz sem vesel, da se gradi in so zgrajene Gaberke, da se gradi Jenina, ne vem, zakaj je prišlo s strani gradbincev do zamud, ne vem, dostopnost materialov, kriza, karkoli, ne vem. Ampak postopki pridobivanja gradbenih dovoljenj so tudi velik problem, ne sama gradnja. Do gradbenega dovoljenja prej Dars naredi razpis, kot se pridobi recimo gradbeno dovoljenje za Škale-Konovo. Zdaj, nekaj je narobe v samem postopku gradbenih dovoljenj. Veste, vi za hišo lahko pridobivate gradbeno dovoljenje pol leta. Zdaj si pa predstavljajte, da pridobivamo gradbeno dovoljenje za en strateški infrastrukturni projekt, ki je dolg, ne vem, petnajst, dvajset kilometrov. In se bomo morali vprašati, če želimo živeti v take države, kjer ne moremo nobenih pomembnih stvari izpeljati. Tu je predstavnik ministrstva, starega, kajne, za energetiko - kako bomo mi zgradili, če se bomo odločili, drugi blok nuklearne elektrarne v Krškem, pri taki zakonodaji? To ne bo mogoče.

Torej, iz tega naslova, gospe in gospodje, tista časovnica, ki je bila omenjena iz junija 2021, imam mirno vest in je bila realna. Ne morem pa tudi sam odgovarjati za to, kaj dela agencija, različne agencije, kaj delajo računska sodišča, kaj delajo vsi, ki so soglasodajalci, pri pridobivanju različnih dovoljenj.

Zaradi tega mi predlagamo, naša poslanska skupina, dva sklepa. In sicer, prvi, da ta odbor sprejme, da v roku dveh mesecev - lahko daste tukaj tudi spremembo, pa treh ali štirih mesecev, kajne -, da se pripravi zakonska podlaga za lažje in hitrejše umeščanje strateških infrastrukturnih in energetskih objektov v prostor ter za enostavnejše pridobivanje gradbenih, okoljskih, upravnih in drugih dovoljenj. Brez tega sklepa in da se tu ne poenostavi zakonodaje, bo Šentrupert-Velenje, gradnja, kasneje kot leta 2024. Pa se lahko takrat srečamo, pa se o tem pogovarjamo. I

In drugi sklep se navezuje podobno analogno na Zakon o javnem naročanju, in sicer: Odbor za infrastrukturo (ta odbor) nalaga, da se v roku dveh mesecev pripravi sprememba zakonodaje, Zakona o javnem naročanju, za učinkovitejšo in hitrejšo oddajo javnih naročil, še posebej na področju strateških infrastrukturnih in energetskih objektov. Se pravi / oglašanje v ozadju/, ja, to je predlog Vladi, da se to pripravi. Ampak, še enkrat poudarjam, ni bistveno, ali nalagamo ali predlagamo Vladi, brez teh sklepov se bo umeščalo, pridobivalo dovoljenja še naprej deset let, kot se na primer drugi tir Ljubljana-Kranj, enajsto leto se pridobiva, bo konec umeščanja v prostor in nobeden za to ne odgovarja. Spet, na primer, omenjena je bila Agencija za vode. Gospa predsednica, recimo, Zavod za varstvo narave, nobeden ne preveri, ali tam so kakšni ptiči v Ormožu ali niso. Na koncu pa pokličeš strokovnjake, ki preverijo, da teh ptičev tem ni, ampak oni še vedno pravijo, da so, in potem podražijo investicijo za neko ograjo, ki bo te ptiče varovala. In tako naprej. Ampak, ne vem, jaz sem se to pogovarjal dve leti, tri nazaj, jaz ne vem, ali smo danes kaj dlje. Tam še vedno imamo tisti viadukt, ki konča v koruzi.

Se pravi, sklepi so dobronamerni, da jih ta odbor sprejme, zaradi tega, da lahko pridemo prej do tretje razvojne osi. Sicer bo vsak na tej trasi, ki bo imel pet minut časa, zlasti Šentrupert-Velenje temu osporaval.

Najlepša hvala.