Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica.

Spoštovane poslanke in poslanci, ministrica, spoštovani župan, gospe in gospodje, lep pozdrav še s strani Darsa! Se zahvaljujem za povabilo in sem vesel te priložnosti, da lahko še danes na tem mestu pojasnim postopke izgradnje tretje razvojne osi, od umeščanja v prostor, pridobivanja številnih dovoljenj do same gradnje, s poudarkom na časovni komponenti. Poskušal bom biti čim bolj razumljiv in podroben, pa še vedno ne predolg.

V uvodu želim nedvoumno poudariti, da se projekt tretje razvojne osi ne ustavlja. Prebivalci Savinjske in Koroške regije dobivajo nujno potrebno hitro cesto, gradnja poteka in se bo v letošnjem letu še intenzivirala. To je dejstvo in tega ne more nihče spremeniti, za Dars ostaja ta projekt poleg druge cevi predora Karavank absolutna prioriteta. Prav tako pa moram biti fer, od Vlade ali pristojnega ministrstva nismo prejeli nikakršnih predlogov ali celo zahtev, naj se gradnja upočasni ali kar ustavi, kar lahko beremo na tako ali drugače motiviranih socialnih omrežjih in forumih. Nasprotno, na Darsu razumemo, da je tudi za to Vlado, po besedah ministrice Bratuškove, projekt tretje razvojne osi prioriteta, zato smo glede tega s pristojnim ministrstvom skoraj na dnevni zvezi. Časovnica izgradnje je, roko na srce, zaradi objektivnih okoliščin glede na junij 2021, ko je bila sprejeta Resolucija o spremembah in dopolnitvah Resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030 oziroma glede na september 2020, ko smo tudi na Darsu sodelovali pri njeni pripravi, nekoliko spremenjena. Pri pripravi predloga in časovnice za resolucijo je bilo namreč upoštevano takratno aktualno stanje ter takrat znana izhodišča glede na takrat veljavne predpise in strokovne podlage iz uredb o DPN. Ker pa vsa tveganja, ki so sicer sestavni del vsakega projekta, ne samo tega, takrat niso bila poznana, jih v predlagani časovnici tudi nismo mogli upoštevati, smo pa na njih opozorili v opombah k predlagani časovnici; niso namreč samo Darsovi projekti tisti, ki se srečujejo s tveganji, z njimi se srečujejo pravzaprav vsi projekti. In največje zamude nastajajo v fazi priprave na gradnjo, govorimo o pridobivanju raznoraznih dovoljenj, na katere pa ima Dars kot investitor zgolj minimalen vpliv in tako tudi ni in ne more biti krivec kar za vse zamude. Je pa pogosto žal talec teh zamud. Vseskozi namreč opozarjamo na dolgotrajne postopke umeščanja v prostor, na pridobivanje različnih okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj, vse do pridobitve pravnomočnega gradbenega dovoljenja, kar izvajajo oziroma te postopke vodijo druge državne institucije. Dars je v teh postopkih samo investitor, ki zagotavlja ustrezno dokumentacijo, ti roki so včasih tudi onkraj razumnih rokov in jih je z našega vidika nemogoče pojasniti in zelo težko tudi razumeti. To pa so okoliščine, na katere Dars nima neposrednega vpliva, posledice pa se lahko merijo v zamudah v mesecih ali letih, zato velike upe polagamo na Ministrstvo za infrastrukturo v smislu koordinacije posameznih resorjev na tem področju, da se bodo zadeve lahko hitreje premikale. In v tej luči sem vesel, da je ministrstvo prisluhnilo našim opozorilom in stopilo nasproti z obljubo, da bo pri vplivanju na deležnike, ki vodijo različne postopke, ki so pogoj za začetek gradnje, v sodelovanju z drugima dvema pristojnima ministrstvoma odigralo aktivno vlogo. Dars pa se je na drugi strani zavezal, da bo pri pogodbenih partnerjih zahteval dosledno izpolnjevanje pogodbenih rokov, v nasprotnem primeru pa, kadar ne bo šlo za res opravičljive razloge, uveljavlja penale. Namreč, ko Dars enkrat pridobi pravnomočno gradbeno dovoljenje za določen odsek ali sklop, se gradnja tudi prične, in doslej večjih zamud, v kolikor ni nekih nepredvidenih dogodkov iz razlogov, tudi ni, pa še te, če jih pridelamo v teku izvajanja projekta v večini saniramo in na koncu ne vplivajo bistveno na zaključek posameznega projekta. Verjetno bo v nadaljevanju kar nekaj vprašanj o teh nepredvidenih dogodkih. Ko govorimo o nepredvidenih dogodkih ali drugih razlogih, zaradi katerih prihaja do odstopanj rokov glede na roke v veljavni resoluciji, so med drugim ti tudi naslednji. Prvič, prišlo je do spremembe ali recimo temu optimizacije tehnologije gradnje predorov na podlagi opravljenih geološko geomehanskih raziskav, ta je sedaj optimalnejša, lahko bi rekli, da tudi hitrejša, vključuje miniranje, je pa seveda zahtevala izdelavo dodatne projektne dokumentacije, strokovnih podlag in spremembo poročila o vplivih na okolje; seveda to terja dodaten čas. Nato govorimo o ugotovitvah geološko geomehanskih raziskav, katerih rezultati terjajo spremenjene projektne rešitve; tudi v tem primeru pomeni to dodaten čas pri nadaljnjih postopkih. Na določenih področjih je oteženo izvajanje geološko geomehanskih raziskav, ki v delu zaradi nesoglašanja lastnikov zemljišč niso mogla biti pravočasno izvedena, zaradi česar se je delno zamaknila faza izdelave PZI dokumentacije, kar ponovno potegne za sabo tudi vse nadaljnje korake. Usklajevanje projektnih rešitev z mnenjedajalci, v primeru sklopa Velunija je prišlo do sprememb kart poplavne in erozijske ogroženosti, kar je zahtevalo novelacijo hidrološko hidravlične študije in nato preveritev projektnih rešitev z upoštevanjem novih podatkov. DPN recimo ustrezno ni opredelil transportne poti na sklopu Velunja, zato je bilo potrebno pristopiti k preučitvi poteka transportne poti, pristopiti k preučitvi tehnologije gradnje in k dodatnim odkupom izven meje državnega prostorskega načrta. Soočamo se z zahtevnim in dolgotrajnim odkupom zemljišč, kjer nekateri lastniki nasprotujejo izvedbi projekta hitre ceste, posledično to pomeni, da je treba uvesti postopek razlastitve, ki na prvi stopnji poteka na upravnih enotah, na drugi stopnji pa odloča ministrstvo, pristojno za prostor. Na odseku Šentrupert-Velenje, kar je bilo že prej omenjeno že na samem začetku, govorimo za obdobje junij 2018 – junij 2019 zaradi pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti sprejete uredbe v DPN prišlo do kar enoletnega zamika vseh aktivnosti glede na aktivnosti na drugem odseku tretje razvojne osi. Na odseku Novo mesto vzhod Osredek se časovnica gradnje podaljša za 48 mesecev, seveda vprašanje zakaj. Ker se je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja predvidela izvedba del pod stalnim obratovanjem avtocestnega priključka Novo mesto-vzhod, prvotno je bilo namreč predvideno, da bo v času gradnje ta zaprt, kar na to tudi ni bilo sprejemljivo za lokalno skupnost. posledično je zato potrebnih več del z vmesnim prestavljanjem obvoznih cest preko samega gradbišča, kar podaljša čas za gradnjo.

Kar pa se mi zdi pomembno poudariti, izjemno je problematično dolgotrajno pridobivanje mnenj nekaterih mnenjedajalcev v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja. Pri tem gre velikokrat za neupoštevanje rokov za izdajo projektnih pogojev ali celo njihovo neodzivnost, na primer na eno od ministrstev smo vlogo za izdajo projektnih pogojev poslali 12. 7. 2022, odgovora še do danes, po 8-ih mesecih nimamo. Vlogo na eno izmed občin na prvem odseku tretje razvojne osi sever smo poslali 30. 8. 2019, projektne pogoje smo prejeli šele čez slabih 8 mesecev. Na Direkcijo za vode smo v vlogo poslali 19. maja 2021, zahtevo za dopolnitev vloge pa so nam poslali šele po, pozor, 14-ih mesecih, 14 mesecev smo čakali, da smo, da so mapo odprli in nam poslali poziv za dopolnitev vloge. Na isto direkcijo smo vlogo poslali9. 8. 2022, poziv za dopolnitev vloge dobimo šele po skoraj 4-ih mesecih ali pa vlogo vložimo maja 2021, mnenje pa prejmemo po 8-ih mesecih in pol. Vlogo za integralno gradbeno dovoljenje na odseku Šentrupert- Velenje smo vložili aprila 2022, prvi poziv za dopolnitev pa smo prejeli šele po 8-ih mesecih.

Odzivnost nekaterih organov oziroma institucij je, kar se Darsa tiče, zaskrbljujoča in popolnoma nesprejemljiva. Posledično pa se seveda soočamo z zamudami, gradnja pa se odmika, pa vendar moram biti optimističen, se vseeno premika. Na 31 in pol kilometra dolgem severnem delu tretje razvojne osi smo tako že dokončali sklop Gaberke, pridobili smo uporabno dovoljenje, v izgradnji je sklop Jenina, kjer pričakujemo, tukaj bom dopolnil ministrico, dokončanje gradbenih del v tem letu, sklenjena je že pogodba z izbranim izvajalcem za sklop Konovo in Škalsko jezero in to pomeni, da bo po predložitvi garancije za dobro izvedbo del izvajalec še v tem mesecu uvedeno delo, tako pa bodo dela oddana, stroji pa bodo brneli kar na polovici od skupno osmih sklopov hitre ceste na Koroško, govorim za odsek med Velenjem in Slovenj Gradcem, pri čemer so, kot že rečeno, dela na sklopu Gaberke zaključena. Poleg tega imamo pridobljeno že delno gradbeno dovoljenje za sklop Podgorje, vložili pa smo že tudi vloge za izdajo gradbenega dovoljenja za sklope Velunja decembra 2021, Škale februarja 2022, Šentrupert-Velenje poteka postopek pridobitve integralnega gradbenega dovoljenja, vlogo smo dali 22. aprila lansko leto in pa drugi del gradbenega dovoljenja za Podgorje, vloga je bila vložena 22, decembra lani. Posebnost je sklop A Velenje. Zaradi ugotovitev geomehanskih raziskav je prišlo na tem sklopu do spremembe projektnih rešitev glede na veljavni DPN, zato je bila v novembru lani na takratno ministrstvo za okolje in prostor prijavljena sprememba posega v okolje glede na veljavno okoljevarstveno soglasje za odsek dve. Glede na to, da v treh mesecih ni bilo odziva na prijavo spremembe posega v okolje, smo v februarju 2023 na podlagi prvega odstavka 9. člena, tako imenovanega PKP zakona zaprosili ministrstvo za naravne vire in prostor za prednostno obravnavo vloge. Izdelavo dokumentacije na sklopu Velenje, bo namreč mogoče zaključiti šele po obravnavi vloge na ministrstvu za naravne vire in prostor ter pridobitvi mnenj. Na sklopih Slovenj Gradec-Dravograd in Otiški Vrh-Prevalje, pa trenutno poteka postopek umeščanja v prostor, ki ga vodi pristojno ministrstvo z vsemi potrebnimi spremljevalnimi in s tem povezanimi aktivnostmi. Ker postopka ne vodi Dars, to podrobneje težko komentiram, lahko pa povem, da smo morali naše rešitve uskladiti s protipoplavnimi rešitvami Direkcije Republike Slovenije za vode, zaradi česar smo projektiranje lahko nadaljevali šele po pridobitvi projektnih rešitev protipoplavnih ukrepov.

Opozarjam pa na naslednje dejstvo. Negativno smo bili presenečeni in gre za čisto svežo zadevo, ko smo v preteklem tednu s strani Direkcije za vode dobili recenzijsko poročilo hidrološko-hidravlične študije, v katerem ta zahteva, da Dars poleg svoje investicije rešuje še poplavno varnost na širšem območju hitre ceste. To bi po našem mnenju zahtevalo razširitev državnega prostorskega načrta in s tem bistveno upočasnilo nadaljevanje postopka sprejemanja DPN na odseku Slovenj Gradec-Dravograd. Če se to res zgodi, lahko govorimo tudi v letih zamika. Nesprejemljivo je, da se na ramena Dars obeša vse probleme s poplavno varnostjo, ki jih druge inštitucije doslej niso uspele ali zmogle rešiti.

S strani civilne iniciative hočemo cesto, je bil izrečen očitek, da ni bilo zgrajenega še niti metra ceste. To teoretično drži, praktično pa ne. Projekt gradnje tretje razvojne osi ni zgolj gradnja, temveč obsega širok spekter aktivnosti, ki morajo biti izvedene pred samo gradnjo. Govorimo o mozaiku načrtovanja, raziskav, študij, okolju ustrezne umestitve v prostor, dogovora s številnimi deležniki, odkupe zemljišč, pridobivanje dovoljenj in šele nato pride gradnja. Če poenostavim in primerjam z gradnjo hiše, najprej postavimo temelje, nato ploščo, zidove in nato sledi streha, in popolnoma neprimerno je o betoniranju plošče govoriti, da na hiši ni še niti enega strešnika. Seveda ga ni, saj ga ne more biti, ni pogojev za to, to pride na koncu. In tudi na trasi severnega dela tretje razvojne osi je pred položitvijo samega asfalta potrebno najprej zgraditi 6 predorov, 26 viaduktov, 3 galerije, 8 mostov, številne deviacije, podvoze, nadvoze, pokrite vkope. In nekaj od tega je že zgrajeno, nekaj se gradi, nekaj pa še pričenjamo v letošnjem letu in šele potem na koncu pride asfalt in to je v bistvu še najmanj zahteven del.

Poleg Korošcev pa si hitro cesto zaslužijo tudi Dolenjci in Belokranjci in težko je poslušati rojake, prebivalce Bele krajine, ko ti upravičeno potrdijo ali potarnajo, da prej pridejo z avtomobilom v glavno mesto sosednje Hrvaške kot pa v glavno mesto države v kateri živijo. Dobrih 48 kilometrov dolg južni del je razdeljen na dva odseka, kot je bilo že povedano. Na Dars smo že oktobra 2021 pridobili gradbeno dovoljenje za prvo in drugo etapo prvega odseka Novo mesto-Osredek, vendar pravnomočnosti nismo dočakali. Vložene so bile štiri tožbe na Upravno sodišče, ki je julija 2022 s sodbo odpravilo gradbeno dovoljenje in vrnilo takratnemu MOP zadevo v ponovno odločanje. Dopolnitev zahteve smo na MOP dali septembra 2022 in ponovno izdajo gradbenega dovoljenja pričakujemo do začetka letošnjega poletja. Potem pa so seveda do njegove pravnomočnosti ponovno možne tožbe stranskih udeležencev, zaradi katerih bi bilo potrebno ponovno čakati na odločitev Upravnega sodišča in tako se celotna zgodba lahko še enkrat ponovi, čas pa teče.

Za tretjo in četrto etapo prvega odseka Osredek-Maline, smo pretekli mesec vložili zahtevo za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja, kar pomeni da sta DGD in PVO že izdelana. V izdelavi še dokumentacija za izvedbo del, ki pa jo kot investitor lahko in zaključimo šele po izdaji gradbenega dovoljenja. Izvajajo se odkupi zemljišč. Trenutno pridobljenih 36 % vseh zemljišč, odkupljeni so vsi objekti predvideni za rušenje, izvaja se tudi predhodne arheološke raziskave. Pri tem pa je pomembno tudi poudariti, da je Dars odgovornost za gradnjo drugega odseka južnega dela tretje razvojne osi, se pravi od Malin do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in priključka Črnomelj jug z vsemi spremljajočimi aktivnostmi v skladu z resolucijo od Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo prevzel šele junija 2021. Junij 2021. Skladno z uredbo o DPN smo na odseku od Malih do mejnega prehoda Metlika v tem času že zaključili študijo etapnosti in faznosti, ki je bila podlaga za naročilo DGD in PZE(?) do projektne dokumentacije in je trenutno že v izdelavi, potekajo pa tudi geološko-geomehanske raziskave.

Na pododseku od razcepa Gradnik oziroma Gradnik do Črnomlja, faznost gradnje s strani Ministrstva za infrastrukturo še ni potrjena, kar je naloga, ki jo moramo izpeljati v letošnjem letu, da bi lahko sledili roku za izdelavo projektne dokumentacije, ki je v resoluciji 2025. Dars bo še naprej skupaj z deležniki, ki so nosilci posameznih korakov postopka izgradnje tretje razvojne osi sledil cilju, da Korošci in Belokranjci v čim krajšem času dobijo ustrezno cestno povezavo, hkrati pa bo sledil vsem zahtevanim zakonskim določbam in okolju ustrezno ravnal, pri tem pa upal, da bo polen pod noge in nerazumno dolgih postopkov čim manj.

In da zaključim. Na Dars se trudimo, da se bomo še naprej trudili in se bomo še naprej trudili, da vsa dela zaključimo v rokih, ki so postavljeni. Časovnico predvidenega zaključka gradnje celotnega severnega dela tretje razvojne osi med Šentrupertom in Slovenj Gradcem v tem trenutku podrobno preučujemo - kot je bilo povedano - kje in na kakšen način bi lahko še optimizirali in tako skrajšali določene roke same gradnje. Dars namreč lahko vpliva samo na to, na roke gradnje in seveda glede na ustreznost tehnologije gradnje in pa vpliva na okolje, pri tem pa bi moral vsak deležnik opraviti svoj del naloge in pogledati kje so še možne optimizacije postopkov, ne samo pri gradnji, tudi v prejšnjih fazah.

Nova časovnica bo znana do konca prihodnjega meseca. Na teh rokih bomo pri izvajalcih tudi vztrajali, vendar pa poudarjam, to lahko zagovarjamo samo ob predpostavki, da ne bo prihajalo do nerazumnih podaljševanj rokov pri izdaji soglasij vse do gradbenega dovoljenja in tožb zoper gradbena dovoljenja s strani nasprotnikov gradnje, ki pa so, nekatera žal, neuradno že napovedana s strani civilnih iniciativ in pa nevladnih organizacij. Dars lahko tako odgovornost za časovnico na svoje rame prevzame samo od pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. In v kolikor želimo izzive, ki so pred nami reševati, moramo vsi skupaj aktivno in pa iskreno sodelovati. Danes razumem, da smo za to mizo vsi, ki bi radi čim prej prišli do hitre ceste, tisti ki so proti jih danes tukaj ni.

Toliko, morda na kratko v uvodu. Prepričan sem, da bomo lahko v nadaljevanju in pa v razpravi odgovorili še tudi na marsikatero drugo vprašanje.

Hvala lepa.