Ponovno hvala za besedo!

Torej, poleg splošne rabe vode poznamo tudi posebno rabo vode, ki jo je mogoče izvajati na podlagi pridobljene vodne pravice za posebno rabo vode in proti plačilu, in ravno odmera nadomestila za rabo vode in plačila vodne pravice pa so pravzaprav predmet presoje pred Ustavnim sodiščem.

Torej Vlada ocenjuje, da zahteva za oceno ustavnosti obravnavanih členov Zakona o vodah ni utemeljena in v tem delu se tudi strinjamo z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, ki lepo dopolnjuje vladno mnenje, predvsem v delu, ki se tiče prepovedi retroaktivnosti.

Še kratko pojasnilo glede same novele Zakona o vodah 1C, ta je bila namreč pripravljena kot izvedba popravljalnih ukrepov v zvezi z revizijo Računskega sodišča, ki je v revizijskem poročilu v zvezi s postopki podelitve koncesij ugotovilo velike zamude ter še posebej opozorilo na neenako in selektivno obravnavo gospodarskih subjektov v zvezi z rabo, v zvezi z rabo vode. Novela tudi ni uvedla nove dajatve, saj je bila namreč uzakonjena že ob uveljavitvi Zakona o vodah, posledično pa s plačili tudi ne posega v že pridobljene pravice. Uporabniki vode so namreč vedeli že leta 2002, da morajo za rabo vode plačati in da vode pred pridobitvijo vodne pravice ne bi smeli rabiti.

Še mogoče kratka informacija o, v bistvu pravzaprav nadaljnjih korakih. Torej tudi naše ministrstvo, kajne, bo na podlagi ugotovitev Računskega sodišča v novem revizijskem poročilu učinkovitost sistema okoljskih dajatev za rabo vode, iz decembra prejšnjega leta, tudi pripravilo sistemske spremembe, ki bodo tudi vnaprej izboljšala učinkovitost sistema plačil za vodne pravice. Časovnica je takšna, da bomo odzivno poročilo pripravili do konca meseca marca, v odzivnem poročilu bo pa tudi naveden akcijski načrt naslednjih korakov.

Toliko z naše strani in za dodatna pojasnila tudi na voljo.