Spoštovana predsednica, spoštovane članice in člani odbora! Hvala za besedo. Torej, na kratko, Slovenija pravzaprav pozdravlja prenovo direktive, zlasti z vidika, da je veljavna direktiva iz leta 1991, za katero moramo poudariti, da se je v preteklem obdobju izkazala kot uspešna, potrebno posodobiti in uskladiti z novimi pristopi ter stanjem znanja in tehnike na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, prav tako pa tudi nasloviti nove izzive. V okviru predloga prenovljene direktive o čiščenju komunalne odpadne voda vode Evropska komisija predlaga tako okrepitev nekaterih zahtev iz obstoječe direktive, kakor tudi uvedbo novih ukrepov. Če jih na kratko ponazorim, torej pod točko 1, gre za okrepitev zahtev za čiščenje komunalne odpadne vode, ki vključuje strožje mejne vrednosti za terciarno čiščenje in zahteve za četrto stopnjo čiščenja. Pod točko 2, širitev zahtev glede zbiranja in čiščenja komunalne odpadne vode na aglomeracije z zmogljivostjo večjo od tisoč populacijskih ekvivalentov. Po veljavni direktivi obveznost velja za aglomeracije zmogljivostjo večjo od 2 tisoč populacijskih ekvivalentov. Pod točko 3, okrepitev zahtev glede individualnih sistemov in zahtev glede ravnanja z blatom ter ponovne uporabe očiščene odpadne vode skladno s cilji krožnega gospodarstva. Pod točko 4, pripravo celovitih načrtov ravnanja s komunalnimi odpadnimi vodami, ki bodo obvezni za velike aglomeracije, za ostale pa obveznost temelji na oceni tveganja zaradi onesnaževanja kot posledica prelivanja komunalne odpadne vode ob padavinskih dogodkih. Komisija predlaga tudi dve dodatni. Torej, komisija predlaga tudi strožje ukrepe tudi za odvajanje industrijske odpadne vode, in sicer kot novost predlaga vpeljavo proizvajalčeve razširjene odgovornosti za dve skupini izdelkov. Govorimo za farmacevtske in kozmetične izdelke. In pod točko 6, kot doprinos k aktualni temi, torej govorimo o doseganju podnebnih ciljev Evropske unije, je kot ukrep predvideno tudi zagotavljanje energetske nevtralnosti sektorja čiščenja odpadne vode. V okviru stališča Republika Slovenija pod točko 1 podpira krepitev ambicij, a obenem poziva k zagotovitvi prožnosti za prilagoditev zahtev specifičnim nacionalnim okoliščinam. Pod točko 2 meni, da so predlagane mejne vrednosti za terciarno čiščenje zelo ambiciozne in tudi težko dosegljive. Pod točko 3 podpira uvedbo kvartarne stopnje čiščenja za večje aglomeracije, vendar izraža pomisleke, ali so predlagane zahteve sploh lahko izvedljive. Pod točko 4 pozdravlja tudi nadaljnjo možnost uporabe individualnih sistemov za čiščenje, pri čemer zagovarja urejanje zahtev na nacionalni ravni. Pod točko 5 navaja, da bo s posebno pozornostjo proučila sorazmernost predlogov v zvezi s prelivanjem nevihtnih voda, saj Republika Slovenija glede na predlog direktive ne razpolaga s serijo podatkov, na podlagi katere bi se lahko izvedlo zanesljive ocene tveganj za onesnaževanje voda. Pod točko 6 podpira ukrepe po načelu po katerem plača onesnaževalec, vendar pa meni, da je poleg mehanizma proizvajalčeve razširjene odgovornosti smiselno omogočiti tudi uporabo drugih ustreznih mehanizmov za uporabo tega načela. In seveda pozdravljamo tudi zahteve za izboljšanje energetske učinkovitosti v okviru sektorja in tudi podpiramo zahtevo za izvajanje rednih energetskih pregledov zadevne infrastrukture, vendar menimo oziroma Vlada meni, da je treba v prvi vrsti upoštevati primarni cilj sektorja. To pa je zmanjševanje emisij v vode. Obenem Republika Slovenija tudi podaja stališče, da so roki, ki so navedeni v predlogu direktive za uveljavitev in začetek izvajanja zahtev prekratki.

Za dodatna pojasnila smo vam tukaj na voljo še z ostalimi kolegi iz direktorata. Torej, z mano sta prisotna direktor direktorata gospod Dejak in tudi sistemski pravnik gospod Jeraj. Tako da to mogoče za uvod z naše strani. Hvala.