Hvala lepa. Lep pozdrav vsem prisotnim.

Zdaj, če smo še pred nekaj leti govorili, da je nafta strateška surovina prihodnjega tisočletja, danes seveda več o tem ne govorimo že nekaj časa, govorimo pa že nekaj časa o tem, da vedno bolj postaja pitna voda strateška surovina in Slovenija je hvala bogu država, ki je poznana po bogatih virih, po bogatih vodnih virih in po čisti vodi. To stališče, ki je bilo predstavljeno, pa nekako zamegljuje to skrb za čisto pitno vodo. Slovenija sicer pravi v tem stališču, da načeloma podpira to direktivo, istočasno pa je bilo izpostavljenih enih šest ali sedem pridržkov, ki pa niti v gradivu niti danes niso vsebinsko bili obrazloženi. Govoriti, da je nekaj problem, ker je potrebno periodično večkrat poročati, govoriti o tem, da je večkratno spremljanje, monitoring problematičen zaradi tega, ker je potrebno večkrat opraviti to aktivnost, ni argument, govoriti o tem, da so surovi podatki problematični, verjetno tudi ni argument sam po sebi govoriti o tem, da bo direktiva pomenila dva do trikrat večje stroške za spremljanje stanja voda bi lahko bil argument v kolikor bi bili ti stroški tako visoki, da bi postavljali pod vprašaj finančno vzdržnost javnih financ. Ampak mi v tem gradivu niti danes nismo slišali koliko ti stroški znašajo danes in kaj naj bi pomenil dva do trikratno povečanje, kar pa niti ni pomembno, po moji oceni. Jaz mislim, da v tem smislu spremljanja kakovosti voda je stroškovni vidik tisti, ki ne sme biti pomemben za odločanje. Tako, da bi od člani odbora, pa tudi širša javnost po mojem morala slišati razloge zakaj ti pridržki, zakaj je mnenje, da je ta direktiva preveč ambiciozna, zakaj je problematična zahteva za spremljanje večjega števila na novo opredeljenih onesnaževal, v kakšnem smislu so problematični nižji okoljski standardi oziroma višji po kakovosti, če jaz to prav razumem, kot so danes, v kakšnem tehničnem smislu tehnologija v laboratorijih ni ustrezna, da tega ne bi bila sposobna spremljati, moram reči, da tega ne razumem in v čem je problematičen nek skupen zbir teh podatkov na nivoju Evropske unije oziroma Evropske komisije. Vse to so neki pomisleki, ki nimajo za sabo nekih argumentov, postavljajo pa nas vizavi Evropski komisiji, če želite, v neko čudno luč, še posebej zaradi tega, ker je Slovenija ena izmed tistih držav, ki ni do roka, ki se je iztekel 12. januarja letos, implementirala direktive o pitni vodi in zaradi tega prejela opomin. Tako, da bi bilo potrebno slišati več argumentov zakaj, na kakšnih vsebinskih zadržkih so utemeljeni ti pridržki oziroma ti pomisleki, ker se drugače upravičeno postavlja v javnosti mnenje, da je to namenjeno samo ščitenju nekaterih, ki so na brutalen način posegli v nek prostor in gradijo na območju, ki je, je bogat vir pitne vode, tisto, česar ne bi smeli graditi.