Spoštovana predsednica, spoštovani člani, spoštovane članice in člani odbora, hvala za besedo.

Torej, Evropska komisija je lansko leto, torej oktobra 2022 objavila predlog direktive, ki pravzaprav spreminja 3 obstoječe direktive, govorimo za tako imenovano vodno direktivo, govorimo o direktivi o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem ter govorimo o tako imenovani direktivi o varstvu površinskih voda. Slovenija meni, da je ta predlog sprememb in pa dopolnitev vseh teh direktiv, kakor tudi novosti, ki jih komisija pravzaprav predlaga, v določenih delih zastavljen zelo ali celo preveč ambiciozno. Zadan obseg sprememb in novosti, kot na primer zahteva za spremljanje večjega števila na novo opredeljenih osneževal, zahteve za doseganje izredno nizkih okoljskih standardov kakovosti za nekatere prednosti in prednostne nevarne snovi, zahteve za spremljanje snovi iz nadzornega seznama, uporaba novih analitskih metod, ki niso standardizirane, predstavlja namreč stroškovno izredno zahtevne ukrepe za njihovo uveljavitev, zlasti z vidika tehnične izvedljivosti oziroma razpoložljivih zmogljivosti laboratorijev, pa nenazadnje tudi z vidika povečanja finančnih bremen za spremljanje teh snovi v vodi. Po mnenju Slovenije namreč komisija z uporabo novih analitskih metod, ki niso standardizirane, tudi širi področje analiziranja in spremljanja stanja s področja kemijskih analiz, ki so standardizirane, na druge nestandardizirane metode. Slovenija meni, da bi bilo treba jasno opredeliti razmerja do direktive komisije 2000/90/ES, ki nalaga državam članicam, da zagotovijo, da laboratoriji in njihovi pogodbeniki uporabljajo sisteme vodenja kakovosti v skladu z mednarodno priznanimi standardi. Slovenija obenem tudi meni, da sprememba seznama onesnaževal in njihovih okoljskih standardov kakovosti zahteva stroškovno zahtevne ukrepe tudi s stališča zagotavljanja, zmanjševanja ali ustavitev emisij teh onesnaževal iz točkovnih in razpršenih virov onesnaževanja. Tako izražamo skrb glede popolnega črtanja obveznosti komisije za sprejetje posebnih ukrepov za preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja površinskih in podzemnih voda.

Predlog komisije predvideva tudi povečanje pogostosti poročanja podatkov o stanju površinskih voda na način, da bodo države članice morale enkrat letno dati na voljo vse surove podatke monitoringa stanja voda in na dve leti poročati o stanju površinskih voda. IZ tega naslova Slovenija izraža pomislek glede predlaganih sprememb z vidika uporabe, z vidika interpretacije takšnih podatkov, saj uporaba krajših časovnih nizov podatkov lahko privede bodisi do nejasnosti bodisi do neustreznih interpretacij. V skladu z veljavno vodno direktivo se podatki namreč zbirajo s predpisano pogostostjo, ki se s predlogom direktive ne spreminja in v obdobju 6. let z namenom priprave ocena stanja voda za načrte upravljanja voda. Slovenija posledično izpostavlja tudi zaskrbljenost glede načrtovane uporabe sekundarne zakonodaje skladno s prenovljenimi zahtevami, poleg vprašanja glede ocene vplivov na njihovega sprejema Slovenija izpostavlja tudi zaskrbljenost zlasti z vidika, da so delegirani akti predvideni tudi za sprejemanje nekaterih vsebin, ki predstavljajo bistvene elemente zadevne zakonodaje, kot na primer sprememba seznama onesnaževal in njihovih okoljskih standardov kakovosti in bi morale biti predmet postopka soodločanja.

Torej, če na kratko strnem, glede na povedano, si bo Slovenija v nadaljnjih pogajanjih in nadaljnjih postopkih prizadevala za razumne prehodne roke, predvsem pa, da bodo zahteve tehnično in ekonomsko izvedljive in tudi sorazmerne glede na predvidene okoljske koristi.

Toliko za uvod z naše strani. Če bodo potrebna kakršnakoli pojasnila, so z mano prisotni gospa Turk in gospa Flis iz ministrstva, tu je tudi dr. Sovič iz Agencije Republike Slovenije za okolje.