Ja, kar nekaj vprašanj je bilo postavljenih. Morda bi začela s pojasnilom Zakonodajno-pravni službi glede razlogov za podaljšanje roka za te vloge torej v 16. členu. Dejansko smo z enim drugim zakonom predvideli tudi subvencije za lesne pelete, kjer gredo pa vloge zdaj v več 10 tisoč in Borzen, ki izvaja obe zadevi, je trenutno preokupiran z reševanjem vlog za lesne pelete, zato smo želeli mu pomagati, glede na to, da tukaj vemo, da je zadeva malo bolj kompleksna, zato ker ta dokazila niso nujno, dlje časa traja, da ta dokazila končni odjemalci skupaj zberejo, zato smo želeli na eni strani dati končnemu odjemalcu, ki bo dokazoval to podaljšanje roka oziroma dokazoval to trajno zmanjšanje plina, možnost da z malo podaljšanim rokom ima več časa, da ta vsa dokazila zbere. Hkrati smo pa želeli na drugi strani razbremeniti Borzen kot tisto pravno osebo, ki izvaja obe obeti nalogi, da se prvo posveti lesnim peletom, kjer so končni odjemalci, jih je več in so v tej sezoni oziroma minuli zimski kurilni sezoni naredili te nakupe lesnih peletov in verjetno pričakujejo seveda čim hitrejše ukrepanje oziroma te subvencije, ki so bile podeljene. Zato smo se odločili, da ta trimesečno podaljšanje roka, da bi bilo utemeljeno tako v pomoč in v pomoč tako končnemu odjemalcu, ki bo to dokazoval, kot tudi instituciji, ki bo to izvajala.

Kar se tiče vprašanj poslanca Černača. Ja, zakaj imamo polna skladišča predragega plina. Jaz bi na tej točki rekla, hvala bogu, da jih imamo, ker to nam pomaga poleg vseh ostalih ukrepov, ki so bili sprejeti v lanskem letu na evropski ravni, pomaga umirjati trge, ki so še vedno volatilni oziroma so še vedno odprti na te globalne signale, ki vplivajo na dvig cen. Namreč vemo, da raste povpraševanje na Kitajskem, vemo da je, praktično čez noč smo v Evropski uniji opustili rabo zemeljskega plina ruskega izvora, ampak hkrati kljub vsem naporom, ki so bili v zadnjem letu vloženi v to, da se nove uvozne kapacitete, recimo LNG terminalov vzpostavijo, še vedno te nove kapacitete niso popolnoma enake kot temu, kar je bilo nekako čez noč prekinjeno. In vse, vsi ti elementi seveda vplivajo na ceno zemeljskega plina na energetskih borzah in tudi posledično potem na ceno električne energije. In ta polna skladišča, ki so nadpovprečno polna glede na pretekla leta, nam zdaj pomagajo v bistvu blažiti situacijo na trgih v Evropski uniji in da ne pride do dviga in hkrati omogoča Evropski uniji še do naslednje kurilne sezone povečati uvozno kapaciteto posebej pri teh LNG terminalih in tudi sklepanju novih partnerstev z novimi dobavitelji, ki niso Rusija, da bomo, ko bomo vstopili v naslednjo zimo, imeli več uvoznih kapacitet, bolj diverzificirano oskrbo z zemeljskim plinom in tudi dovolj polna skladišča, da jih bomo lahko čez poletje ustrezno napolnili, da bomo, ker pač še vedno velja ta obveznost skladiščenja na dan 1. novembra tudi v letošnjem letu, da bomo lahko v zimo vstopili dovolj pripravljeni na evropski ravni in ne bomo doživeli takšnih dvigov cen, take visoke volatilnosti kot smo jo videli lani, kjer so cene šle celo do 350 evrov na megavatno uro za zemeljski plin. Svoje naredila seveda tudi kapica, ki je bila sprejeta konec decembra na EU ravni in usklajeno implementirana v vseh evropskih državah. Tako da tukaj računamo, da vsi ukrepi, ki so bili lani sprejeti, vsi ukrepi, ki se še letos sprejemajo, naj tudi povem, da je Evropska unija, mislim, da je bilo par tednov nazaj, no, na zasedanju energetskih ministrov 28. marca sprejela podaljšanje veljavnosti tega prostovoljnega zmanjševanja odjema zemeljskega plina tudi za naslednjo kurilno sezono, vsi ti ukrepi bodo nam, upam, pomagali blažiti cenovni vpliv teh cen na naše gospodinjce in naše gospodarstvo tudi v prihodnji kurilni sezoni.

Kaj je ta prvi zakon prinesel končnemu odjemalcu oziroma državljanu Republike Slovenije? Naj spomnim v kakšni situaciji smo bili lani avgusta, konec avgusta, Evropska unija se je soočila z neprecedenčno, nikoli prej videno energetsko krizo, cene so podivjale do 1000 evrov na megavatno uro, plin je šel do 350 na megavatno uro. Gledali smo v zelo nesigurno zimo, konflikt v Ukrajini se je zaostroval, proizvodne enote v EU so šle ven. Naj spomnim na francoski jedrski park in podobno. Ta zakon, ki je bil sprejet na začetku septembra, je Sloveniji omogočil, da si je trasirala zakonodajni okvir, ki bi v primeru eskalacije teh razmer na energetskih trgih oziroma v nezmožnosti Evropske unije, da umiri zadeve na energetskih trgih ali da bi šlo karkoli še hujše, torej da bi se še situacije še poslabševale, je imela Slovenija s tem zakonom en zakonodajni okvir, s katerim bi lahko upravljala resno krizo, kjer bi prišlo do resnega pomanjkanja tako pri oskrbi z električno energijo kot pri oskrbi z zemeljskim plinom. In bi lahko mi to enostavno preživeli na način, da bi uporabili vse kapacitete, ki jih imamo, in hkrati sprejemali ukrepe za zmanjšanje uvozne odvisnosti in zmanjšanje rabe energije. Naj samo spomnim, ta uredba je poleg kriznega upravljanja omogočala tudi, da Slovenija uporabi vse razpoložljive proizvodne kapacitete doma brez omejitev, da sprejme ukrepe manjšanja obveznega zmanjševanja temperatur, torej ogrevanja, osvetljevanja. Podaljšali smo tudi, spodbudili smo, sprejeli smo cel kup ukrepov, s katerimi smo spodbudili tudi nove investicije. Recimo podaljšali smo net metering, zato ker smo zaznali, da se na terenu odjemalci prav zaradi krize odloča za vedno številčnejše investicije v sončne elektrarne in da so bili naši, bil naš distribucijski operater enostavno zasuti z nekimi vlogami, ki jih ni uspel in še danes komaj uspe reševati. Zato smo se odločili, da bomo državljanom omogočili daljše roke za uporabo tega. Ukinili smo podpore za nove proizvodne naprave na zemeljski plin. S tem smo preprečili, da bi povečevali, da bi z javnim denarjem financirali povečevanje naše uvozne odvisnosti. Ukinili smo pogodbene kazni za podjetja, ki ne želijo, ki so želela stran od zemeljskega plina, urejali smo cel kup zadev v zvezi s ceniki, urejali smo stabilizacijo cen. Tako da govoriti, da ta zakon ni prinesel ničesar končnemu odjemalcu, tako gospodinjskemu kot poslovnemu v Sloveniji je res poenostavljen vidik. Ta zakon je marsikaj uredil takrat v tistem času in je tudi stabiliziral neke razmere za naprej in pomagal Sloveniji, da je prebrodila to zelo zahtevno obdobje. Kaj je ta zakon pomenil glede cenovne politike, je pa zelo težko odgovoriti. Namreč to, kar se nam je lani dogajalo, je naslavljanje tega je zahtevalo eno kompleksno ukrepanje na večih ravneh, tako na evropski ravni kot na regionalni ravni, kot na nacionalni ravni, kot na ravni same občine, kot na ravni samega gospodinjskega odjemalca in ali podjetja in vsi ti ukrepi skupaj, ko se zložijo, so pripeljali do situacije, da lahko rečemo, da smo to zimo preživeli brez nekih izrednih redukcij, brez nekih res hudih situacij, kot recimo, ne vem, naj samo spomnim, Madžarska je enostavno prenehala ogrevati vse kulturne ustanove. Mi tega nismo rabili narediti prav zato, ker smo pravočasno reagirali in pravočasno trasirali določene rešitve. Vsi, ves ta mozaik ukrepov, ki so bili sprejeti, pa ne samo na nacionalni ravni ampak tudi na, kot rečeno, tudi na lokalni in kot na evropski ravni, so pripomogli k temu, da smo zimo preživeli relativno udobno, da Slovenec ni čutil ne pretirane podražitve električne energije ne pretirane podražitve zemeljskega plina in da tudi ni čutil nobenih redukcij ne z vidika električne energije kot tudi ne z vidika zemeljskega plina. Vse to pa je seveda rezultira v neki, mogoče včasih ni samo stvar v evru, ampak je stvar v tem, da lahko normalno živiš, tudi če daš kak evro več za to normalno delovanje.

Upam, da sem odgovorila mogoče. Bom še naprej, če bo treba. Hvala lepa.