Ja, lep pozdrav vsem prisotnim.

Zdaj o tem amandmaju ni kaj dosti razpravljati, ker je formalno formalistične narave. Mi smo ta zakon obravnavali nedolgo tega nazaj, septembra lani, takrat opozarjali na nekatere pomanjkljivosti, bili preslišani. Zdaj tako kot takrat tudi zdaj sledi ta novela nekim neki evropski regulativi, kjer pa lahko vsi skupaj ocenimo, da je bila Evropska unija, kar se tiče omejevanja rasti cen energentov, predvsem plina, tako kot Slovenija, samo delno uspešna in da je pri zmanjševanju porabe, kjer je bil zastavljen cilj minus 15 %, največ pomagala narava, mila zima, ne pa kakršnikoli ukrepi. To so dejstva. Zdaj Vlada prihaja z novelo po pol leta tudi iz formalistično-uradniških razlogov, ker se pač neka regulativa evropska spreminja in zdaj mi temu sledimo. Ni sicer jasno, zakaj moramo to stalno z zakoni spreminjati, lahko bi sprejeli nek zakon, pa potem Vlada to urejala z uredbami, bi bilo mnogo enostavneje, ampak tako pot ste si ubrali, zaradi tega je pač prav, da tudi o tem razpravljamo.

Zdaj, kar najbolj uporabnike zanima, niso te tehnično-formalistične zadeve, ampak jih zanima, zakaj imamo prepolna skladišča predragega plina in kdaj se bodo te stvari uredile, kaj bo zdaj s temi nakopičenimi zalogami glede na to, da pri teh minus 15 je pomagala narava. Tudi v luči prihodnje sezone, ali bomo tudi prihodnjo sezono obravnavali ta segment z neko neko regulativo ali bo tukaj nastopila neka zdrava kmečka pamet in logika in bomo to obravnavali na ta način, da bodo razmere bolj prijazne do uporabnikov, predvsem do gospodarstva, to je eno vprašanje. Se pravi, dobro bi bilo vedeti, ko že obravnavamo novelo tega zakona, kaj je osnovni zakon pravzaprav prinesel uporabnikom. Ker zdaj poleg »skladiščenja« dodajamo besedo »združevanje povpraševanja« in utemeljitev je, da bo to uporabnikom prineslo nižje cene. Lahko da jih bo, lahko pa da jih ne bo. Imamo primere na različnih področjih, ko je združevanje nabav pomenilo višje cene in bi bilo dobro vedeti glede na to, da imamo pol leta, pol leta izkušenj za sabo, koliko so bili uporabniki deležni teh bonitet tega zakona, kar se tiče cenovne, cenovnega segmenta.

Zdaj drugi del je pa ta famozni 13. člen, kjer ste relativno hitro ugotovili, da ni variante, da zaživi v praksi, in tudi na to smo opozarjali. Pa me zanima, kaj je razlog črtanja poleg tega, kar je bilo povedano. Ker, da spomnim na, kaj piše v tem 13. členu zakona, ki nosi naslov Skupnostna samooskrba in projekti za proizvodnjo električne energije iz sončne energije gospodarskih družb, v katerih ima država ali lokalna skupnost kapitalsko naložbo. In pravi, prvi odstavek, če gospodarska družba v kateri ima država ali lokalna skupnost kapitalsko naložbo, investira v nove projekte za proizvodnjo električne energije iz sončne energije, ki so enaki ali večji od 250 kilovatov inštalirane moči, mora oblikovati skupnost na področju energije iz obnovljivih virov energije ali skupnostno samooskrbo v skladu z zakonom, ki ureja spodbujanje rabe obnovljivih virov energije ter vsaj 25 % delež letno proizvedene električne energije iz skupnostne samooskrbe brezplačno nameniti oskrbi gospodinjskih odjemalcev v Republiki Sloveniji, itn., da ne berem še nadaljnjih dveh odstavkov, ki govorita o tem, da si je nek uradnik zamislil neko virtualno sliko, kako naj bi to potekalo in kako naj bi ta samooskrba se nadgrajevala in kako naj bi solarizacija bila bolj uspešna, bolj učinkovita in bi jo bilo vedno več, na koncu pa sam ta uradnik ugotovil ali pa uradnica, da ne bo nesporazuma, da je to samo v virtualnem svetu mogoče, ne pa v realnem in bi pričakovali, da takih rešitev pač več ne dobivamo na mizo, jih pa imamo kar nekaj že na tej seji tudi pri naslednji točki. Tako, da bi prosil za odgovor na konkretna vprašanja, kaj je ta zakon pomeni glede cenovne politike. Koliko imamo tega uskladiščenega plina po visokih cenah, kaj bo s tem in kakšne bodo cene plina v prihodnji kurilni sezoni glede na to kar se je dogajalo v tej pretekli sezoni. In v čem je bila poanta tega 13. člena in tako vehementno zagovarjanje pred pol leta, zdaj pa ugotovitev, da pač to ne gre, ker interesa ni. Logično, da ga ni, zaradi tega, ker na tak način teh stvari ni mogoče spodbujati.