Hvala lepa, spoštovana predsednica.

Hvala lepa vsem vabljenim gostom, ki ste seveda povedali svoje izkušnje, svoje videnje in tudi z argumenti povedali, da praktično je v Sloveniji nujno potrebno učinkovito upravljanje z zvermi oziroma z rjavim medvedom. Jaz sem to tako razumela in se zahvaljujem, da ste v bistvu vsak strokovnjak s svojega področja povedali, kako je potekalo, kaj ste delali, kakšni monitoringi, to sem razumela in tudi celota zajeta, kaj se dejansko je dogajalo pred izdajo odločbe aprila letos.

Moram reči, da v Novi Sloveniji smo v bistvu želeli z današnjo sejo, še enkrat poudarjam, doseči to, da se v Sloveniji vendarle začne učinkovito upravljanje z zvermi. 5 let mogoče je bilo to upravljanje nekje potisnjeno na stran, ni se dejansko z njimi upravljalo, bili so nekatere odločbe, pa potem do tega ni prišlo, pa mislim, da je prav, da se zadeve tudi danes pogledajo. Mogoče bomo danes dobili odgovore, koliko slovenski prostor zmore populacije rjavega medveda. Sama sem že zasledila, pa mislim, da tudi od profesorja Jerine, koliko slovensko območje zdrži ali premore populacije rjavega medveda. Mogoče je pogled s podeželja nekoliko drugačen kot pogled iz kakšnega večjega mesta, slovenskega. Tudi to naše sobivanje na podeželju z medvedom se je zadnjih letih močno napredovalo praktično, vemo, da smo začeli z obvezno vožnjo otrok z avtobusi v šole, ne zato, ker so bili otroci 3 kilometre oddaljeni od šole ali pa kilometer pa pol, ampak zaradi možnosti napada zveri na otroke in se je potem organizirala občina, lokalna skupnost je plačnik teh prevozov šolskih, da so brezplačni. Potem se je šlo naprej, seveda, imeli smo kar nekaj sej na Odboru za kmetijstvo v zadnjih letih, ko se je omogočilo tudi iz programa razvoja podeželja nakup električnih mrež, postavitve in sem zadovoljna, da sem dobila danes podatek, da če sem prav zasledila, je teh kmetij 96, ki so šli v ta projekt in seveda zaščitili svojo živino in hkrati ohranili kmetijstvo in seveda tudi pašo. Mogoče je ta pogled tudi drugačen, da so določene občine šle v projekt izgradnje smetnjakov, ki so varni pred medvedi. Vse več smo imeli, ravno danes ste že omenjali, kje je največ populacije, Cerknica, Loška dolina, Bloke do Kočevja, Čičarija, ravno tam so bili projekti in so vasi, tiste, bom rekla, bolj obrobne opremljene s takimi smetnjaki, se pravi, da je na nek način seveda šlo to upravljanje, zaščita, blaženje teh konfliktov med zvermi in človekom v pravo smer. Žal pa res dobra hrana, taki pogoji, kot so, smo večkrat že tudi na Odboru za kmetijstvo slišali, da je včasih medvedka imela enega mladiča, zdaj ima že 2, pa sledimo tudi že na raznih omrežjih, dobimo že tudi kakšen posnetek medvedke s tremi mladiči, se pravi, da se populacija neizmerno širi in verjetno je 200 medvedov na leto tista spodnja meja, verjetno je ta številka višja.

Kar sem še želela v tem delu je mogoče odzvati, pa boste potem povedali v koaliciji na vaše 3 sklepe, ki ste jih predlagali. Lahko rečem, da tudi sama sem začudena bila nad tako zastavljenimi sklepi, če samo preberem prvi vaš sklep v delu, da predlagate Vladi Republike Slovenije, da se še naprej nagrajuje sistem trajnostnega upravljanja s populacijo rjavega medveda v Sloveniji ter jih načrtuje v okviru široke vključenosti strokovnjakov in zainteresiranih nevladnih organizacij. Jaz sem razumela tudi današnja sporočila tako ministra kot tudi seveda vseh strokovnjakov, da je to bilo narejeno, da je na odločitev o odstrelu medvedov bila na podlagi strokovnjakov, vključenosti strokovnjakov, celo mednarodnih, sem si zapisala, in da je to bilo narejeno. Ne razumem zakaj je potreben ta sklep. Če grem k drugemu sklepu, tudi predlagate Vladi, da na podlagi naprednih praks tako doma kot v tujini okrepi izvajanje različnih ukrepov k spodbujanju sobivanja ljudi in zveri ter drugih prosto živečih živali. Tudi tukaj ne razumem. Jaz mislim, da kot je povedal profesor Jerina, se mednarodne primerjave in mednarodni primeri prenašajo tudi v Slovenijo, pa mogoče mi boste poslanci koalicije, ki ste to predlagali, povedali katere napredne prakse ste imeli v mislih, mogoče ne razumem katere napredne prakse. Če ste mislili odvzem, ne vem, kaj bomo naredili z medvedi, ki jih hoče Italija vrniti Sloveniji, no, mogoče je tudi to ena izmed iztočni. In če grem k tretjemu sklepu, predlagate Vladi Republike Slovenije, da oblikuje široko javno razpravo z namenom, da se doseže dolgoročnejši konsenz med strokovno javnostjo, nevladnimi organizacijami in ostalimi deležniki pri vprašanjih upravljanja s populacijo velikih zveri v Sloveniji.

Tudi če vse 3 sklepe vzamem skupaj, lahko rečem, da sem jih razumela, da ne zaupate slovenski stroki, strokovnjakom, ki so pripravili to odločbo, ki so sodelovali, vsem organizacijam in nenazadnje ne zaupate niti lastnemu ministru. Res se je v zadevo vtaknil predsednik Vlade, ki je potem v bistvu stopil korak nazaj, ampak vi danes s temi tremi sklepi njegovo idejo širite naprej in jo potencirate, kot da ne zaupate strokovnjakom v Sloveniji, da imajo mednarodno, mednarodne izkušnje, mednarodno prakso in da delajo najboljše kar morejo in seveda prenašajo te zadeve tudi v slovenski, tako pravni kot tudi siceršnji prostor.

Mislim, da ko bomo razpravljali danes, je potrebno vzeti v obzir tudi kmete. Pred časom ali pa bom rekla, v zadnjem mesecu smo tukaj že razpravljali tudi o tem, kaj kmete na podeželju žuli. Zagotovo jih žuli mogoče mačehovski odnos, birokratski odnos do njihovega načina življenja, do njihove skrbi za naravo. Bilo je večkrat povedano, da noben kmet ne želi izničiti ali pa uničiti naravo, ampak da v zavedanju, da smo si vse to, kar imamo, sposodili od naših zanamcem, nas veže k temu, da s tem zgledno in odgovorno opravljamo. To je rekel en mlajši kmet, ki ima tudi seveda otroke in katerim namerava predati kmetijo, ki pa je seveda v območju Nature 2000, da je prišlo do in ravno vsi ti ukrepi Nature 2000 morajo biti upravljanje zveri, upravljanje divjadi, mora iti tudi z roko v roki tudi s kmeti, pa so to lahko, pa jih boste imenovali to, nevladne organizacije ali civilna družba ali kakorkoli. Tisti, ki živijo na območjih, je prav, da se jim prisluhne in da se jim tudi na nek način omogoči njihovo delo in to je kmetovanje, pridelava dobre, zdrave hrane in seveda tudi višja sama samooskrba.

Mogoče za razmislek. Pred leti je že Nova Slovenija dala pobudo, da bi upravljanje zveri se iz Ministrstva za okolje in prostor preneslo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zakaj? Ravno zaradi učinkovitejše ali pa učinkovitejšega upravljanja z zvermi. Kot smo danes tudi že slišali, Lovska zveza, Zavod za gozdove so tisti prvi, ki so v stiku in imajo vpogled kaj se dejansko na terenu dogaja.

Zdaj pa samo še ena informacija, v tem krogu. Kdaj je bilo zadnje štetje zveri? Mogoče mi je ta podatek ušel iz glave, vem, da je bilo nekje pred 5 leti, ko smo o tem tudi razpravljali, pa me boste popravili, če sem se v tem zmotila in seveda si želim no, da bi tudi povedali kakšno besedo tudi o tem, kar smo pripravili sklep v Novi Sloveniji, tudi tega ste dobili na mize, seveda pa pozivamo Vlado oziroma predlagamo Ministrstvu za naravne vire in prostor, da skupaj z lovsko stroko proučita, kje prihaja do največjih konfliktov med človekom in velikimi zveri na teh področjih, ustanovi intervencijske skupine, o katerih smo že danes slišali, da so delovale, pa da jih praktično zaradi finančnih in drugih razlogov ni več in da bi te skupine bile namenjene preprečitvi ogroženo življenje ljudi in nastanka velike gospodarske škode. Zato je tudi današnji sklic namenjen temu.

Hvala.