Hvala za besedo.

(Branko Tomažič, Državni svet.)

Spoštovani predsedujoči, poslanke in poslanci, gospod minister ter ostali vsi prisotni!

Danes tega sestanka najbrž ne bi bilo treba, če bi prisluhnili podeželju v zadnjih dvajsetih letih in ukrepali. Žal nismo ukrepali in sedaj počasi temu izbija dno. Jaz ne pravim, da je kriva za tako stanje, kot je v naravi, ta Vlada, ampak vse vlade do sedaj, ker niso naredile tistega, kar bi morale, ker niso prisluhnile kmetstvu.

V Državnem svetu Republike Slovenije smo večkrat obravnavali problematiko zveri, medvedov, na Komisiji za kmetijstvo in lokalno samoupravo ter sprejeli vrsto pobud, predlogov, vendar bili malo uslišani. Komisija vedno znova izpostavlja problematiko kmetovanja, težavnega kmetovanja, ki nekateri tudi opuščajo zaradi prevelikega števila zveri in divjadi, ki povzroča veliko škodo tako na poljih kot pri rejnih živalih. V Državnem svetu smo imeli dva posveta na temo problematike zveri, ki sta bila dobro obiskana, tudi vsa strokovna javnost je bila prisotna, in smo se nekako strinjali, da je zveri preveč; danes, normalno, govorimo o medvedih. Pripravili smo zakonodajno iniciativo o odlovu medveda, ki je bila zaradi odločbe Ustavnega sodišča, to je bilo na tisti Pivčev zakon, brezpredmeten in umaknjen iz zakonodajnega postopka. Na komisiji in posvetu je bilo jasno povedano s strani kmetov, lokalne skupnosti in tudi strokovnjakov, fakultet, Zavoda za gozdove, Lovske zveze, da je število medvedov preveliko in je treba načrtno urejati, zmanjšati tudi z odvzemom, se pravi z odstrelom. Populacija medveda je preštevilčna za slovenski prostor in ogroža življenje na podeželju kot tudi lastnino na podeželju. Medvedi, kot vidimo, se sprehajajo okrog vasi, po vaseh, ob šolah, vse bližje so naseljem. To se pravi, da se njihov bivanjski prostor nekako zmanjšuje, in se mora razširiti, ker medved mora imeti veliko površino. Z naravo smo dolžni skrbno gospodariti, ne pa dopuščati anarhijo ali zakon močnejšega, tako da bo mogoče varno sobivanje. Se pravi, da smo pripeljali do neke anarhije, kjer smo dopuščali, da so določeni osebki preštevilčni in uničujejo druge, to se pravi, da naravo degradiramo; če je enega osebka preveč, je drugega lahko malo ali nič, kar pa mislim, da ni prav. Na podeželju si želimo varnega sobivanja z zvermi, vendar ne enostransko, samo v korist medveda, ki je močno zaščiten, po drugi strani pa pred medvedom ni zaščiten človek, ki živi na podeželju, ni zaščitena lastnina in niso zaščitene rejne živali. Odškodninski postopki so dolgotrajni in enkrat dodeljene odškodnine ne pokrivajo dejanske škode, ampak zgolj materialno, ki jo samovoljno zmeraj vrednoti država; o tem smo tudi na zadnji seji govorili. Medved se je razširil na območja, kjer ni nikoli bil, zaradi preštevilčnosti. Temu se nasprotuje in na teh posvetih je bilo jasno povedano.

Vse tako kaže, da nas kultivirana krajina ne zanima, turizem, poseljenost, kot pridelava hrane, samooskrba. Samooskrba bi morala biti spričo nedavnih kriz, kot je bil covid, kot je ukrajinska kriza, še kako pomembna za Slovenijo, ampak žal tukaj ne vidimo nekega posluha. Ne smejo in ne morejo posamezniki, okoljevarstveniki vplivati na odločitve stroke in deležnikov, ko se dogovorijo, sprejmejo načrt za urejanje populacije medveda, to smo videli tudi v zadnjem primeru. Ali je predsednik Vlade Golob imel prav, da je pozval gospoda ministra, da naj še enkrat razmisli o tem, jaz o tem ne bi sodil. Ampak vseeno čestitam ministru Brežanu, da je predsedniku Vlade dr. Golobu razložil stanje z medvedom in potrebo po odlogu ter tako ubranil obstoj prepotrebne odločbe o odstrelu 230 medvedov. Kam bi prišli, če bi ponovno ustavili ta odstrel? Treba je pa še vzpostaviti določeno financiranje ali pa mehanizme za preventivno preprečevanje škod, neke ograje ali druge stvari ne bodo tukaj reševale stvari. Nenazadnje je tudi na teh posvetih bilo jasno rečeno, da je treba nazaj aktivirati intervencijsko skupino, ki posreduje, kjer so ti problemi. Potem je bilo tudi več rečenega, da je treba realne odškodnine tudi za posredno škodo, ne samo direktno škodo. Je pa res, da so pa letos rejci zelo zaskrbljeni, ali sploh gredo na višinske pašnike ali ne gredo, ker tukaj pa tudi ni samo medved problem, ampak je tudi na drugi strani volk. Tako si želimo čimprejšnjih in hitrih ukrepov, da bo lahko mir na podeželju.

Toliko s strani Državnega sveta. Hvala.