Hvala vam, spoštovana predsednica oziroma obe predsednici!

Spoštovani minister, vsi vabljeni strokovnjaki na današnjo sejo, ki dejansko gre v smer ali naslavlja vprašanje upravljanja rjavega medveda v Sloveniji, pa tudi nenazadnje se vseeno bom dotaknila tudi nekaterih izjav predsednika Vlade, pa vendarle naj začnem.

Zavod za gozdove Slovenije poroča, da tuje države navadno dojemajo Slovenijo kot državo z zglednim sistemom upravljanja populacije rjavega medveda, saj je ta pri nas v odličnem ohranitvenem stanju, učinkoviti pa smo tudi na področju blaženja konfliktov med ljudmi in medvedi. Med pomembne upravljavske ukrepe sodi tudi odstrel, ki je pri nas skrbno načrtovan in se izvaja na podlagi raziskav in strokovnih presoj. Kljub soglasnosti strokovnjakov, da je odstrel nujen za dolgoročno ohranitev medveda pri nas, smo se v Sloveniji v zadnjih letih soočili z neučinkovitostjo njegovega izvajanja.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je 13. aprila letos izdalo odločbo z dovoljenjem za odstrel 230. rjavih medvedov. Minister za naravne vire in prostor, Uroš Brežan, je v zagovor odločitve dejal, da so temeljito proučili tudi druge možnosti preprečevanja konfliktov, a niti preselitev na drugo mesto v naravi, se pravi, niti združevanje v ujetništvu ne prideta v poštev, zaradi trenutne številčnosti populacije v Sloveniji. Minister je še poudaril, da je osnovni namen te težave, a skrbno premišljene in strokovno podprte odločitve preprečitev resne škode in zagotavljanja zdravja in varnosti ljudi, če citiram, »povečanje gostote rjavega medveda namreč dokazano povzročajo vedno večjo stopnjo konfliktov in ogrožajo varnost prebivalstva«. Strokovni predlog za izdajo dovoljenja sta pripravila Zavod za gozdove Slovenije in Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. Upoštevala sta ga dodatno ekspertizo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani z naslovom Rekonstrukcijske dinamike številčnosti rjavega medveda v Sloveniji za obdobje od 1998-2022, pri kateri so sodelovali vodilni raziskovalci medveda v Sloveniji. Dr. Klemen Jerina iz Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani je pojasnil, da se bomo z letošnjim odvzemom približali številki 800, ki je cilj za obvladljivo sobivanje. S politiko regulacije populacije medvedov bomo nadaljevali in cilj je, da v prihodnjih letih pridemo na sprejemljivo številko. Po oceni ekspertize je spomladi leta 2022 populacije rjavega medveda znašala že skoraj tisoč 100 osebkov. To številko tisoč 100 osebkov spremljamo praktično že zadnjih pet let. Če je dokazano, da se nekje populacija medveda širi oziroma povečuje za 200 medvedov na leto, se pravi, da moramo praktično govoriti o višji številki, pa vendarle sem prepričana, da boste strokovnjaki tudi na ta pomislek imeli odgovor. Slovenski del populacije rjavega medveda, ki se sicer razteza čez celotno Dinarsko gorstvo in sega do Grčije, spada med najbolje raziskane v Evropi. V zadnjih desetih letih je populacija medveda narasla za več kot 6 odstotkov. Lokalne gostote medvedov v Sloveniji znašajo celo 40 osebkov na 100 kvadratnih kilometrov. Tako imamo pri nas eno od najvišjih populacij gostot medvedov na svetu. Na Zavodu za gozdove Slovenije še razložijo, da se za razliko od nekaterih drugih vrst velikih zveri na primer volk ali ris, medved ni teritorialna vrsta. To pa pomeni, da osebki ne branijo svojih teritorijev in ne preganjajo drugih osebkov iste vrste že zasedenih teritorijev. Medved tudi nima drugih izrazitih mehanizmov, ki bi preprečevali visoke gostote osebkov na določenem območju. V Sloveniji in drugje v srednji Evropi se urbana, kmetijska in gozdna krajina tesno prepletajo. Območja sklenjenih gozdov pa so mnogo premajhna, da bi lahko velike zveri živele tako daleč od ljudi, da njihove prisotnosti ne bi redno zaznavali. V tako razdrobljenem okolju rast številčnosti medvedov ne omejujejo dostopnost hrane, pač pa strpnost ljudi, ki skupaj z medvedi v istem okolju živijo oziroma sobivajo. Prevelika številčnost populacije pa je nujno vodi v konflikte, ki ogrožajo varnost ljudi. Leta 2022 je bilo prijavljenih nekaj več kot 300 škodnih dogodkov. Ocenjena škoda je znašala 119 tisoč evrov. V letu 2021 je rjavi medved povzročil 506 škodnih dogodkov v ocenjeni vrednosti 206 tisoč evrov. Medvedi so lani najpogosteje škodo povzročali na drobnici. Teh je 27 odstotkov primerov napada na drobnico, sledilo je sadje in sadno drevje, čebele, silažne bale, koruza, govedo, krmilniki za divjad ter konji in osli. Največ škodnih dogodkov je bilo na Kočevskem in Notranjskem. V Novi Sloveniji smo z zaskrbljenostjo in začudenjem sprejeli izjavo predsednika Vlade dr. Roberta Goloba, ki je ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana pozval naj zamrzne izvajanje vseh odločb o odstrelu 230 rjavih medvedov. Premier je na namreč menil, da je treba to področje vnovič proučiti, kljub temu, da so se ali pa da se je stroka soglasno odločila o številu odvzema, da je po 5-ih letih na tem področju, na področju učinkovitega upravljanja s populacijo medveda vendarle potrebno narediti korak naprej. Menimo, da je pri tem predsednik Vlade močno prekoračil svoje pristojnosti in grobo posegel v avtonomijo strokovnih institucij, ki so pripravile strokovne podlage za predmetno odločitev in v delo državnih organov. Nesprejemljivo in v nasprotju z načeli pravne države je, da predsednik vlade skuša vplivati na konkretne strokovne odločitve in odločanje o konkretnih upravnih postopkih, medtem ko bo predsednik Vlade opravljal dodatne analize o gibanju populacije rjavega medveda v Sloveniji in pri tem ignoriral mnenje stroke ter resornega ministrstva, se bo nepotrebna škoda, ki jo povzroča medved, nadaljevala. Prometne nesreče kot posledice trka z medvedom bodo vse pogostejše. Ena takih se je zgodila v aprilu na lokalni cesti Škofljica-Turjak in seveda je tudi vprašanje časa, kdaj bomo priča tudi konfliktu in napadu medveda na človeka, to smo zapisali, ko smo sklic vložili in v tem času je ravno do tega žal prišlo do tega konflikta, ko je napadel tekača v Želimljah.

V Novi Sloveniji res želimo s tem sklicem današnje seje izpostaviti pomembnost upravljanja s populacijo medveda zato, da konfliktov med zvermi in človekom ne bi bilo. Zato smo Odboru za infrastrukturo in Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlagali, da po končani razpravi sprejmemo naslednji sklep, sklep se glasi: da Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor in Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pozivata ministra za naravne vire in prostor, naj poskrbi, da bo izdana odločba o odvzemu 230 osebkov rjavih medvedov iz narave z odstrelom izvršena, s čimer se bo preprečila resna škoda na kmetijskih površinah in pridelkih, hkrati se bo zagotovila tudi boljša varnost ljudi. Mislim, da vsi imamo v obziru sobivanje živali in ljudi, človeka. Tudi z današnjim sklicem mislim, da bomo izvedeli marsikaj, tudi to, kako bomo upravljali kratkoročno, dolgoročno s to populacijo, predvsem pa kako bomo lahko sobivali. Hvala. In seveda kot predlagateljica se bom oglašala tudi po samih razpravah vabljenih gostov in poslancev.

Hvala.