Hvala za besedo in hvala za povabilo k obravnavi nadvse zanimive in nujne zadeve.

Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva tudi je po mnenju Agencije za energijo pomembna in nujna pravna podlaga, ki prvič celovito ureja področje vzpostavljanja potrebne infrastrukture in uvaja mehanizme za spodbude za prehod na alternativna goriva. V gradivu je sicer zelo podrobno predstavljeno oziroma so predstavljeni podatki o stanju vozil na alternativna goriva v Sloveniji. In ker na Agenciji za energijo pravkar pripravljamo poročilo o stanju na področju energetike vam lahko podam tudi dodatne številke, ki se nanašajo na leto 2022. Po naših podatkih je bilo v preteklem letu registriranih skupno 9 tisoč 494 električnih vozil, kar pomeni več kot 40 % povečanje glede na preteklo leto. K temu so enako kot leto prej največ prispevala baterijska električna vozila. Skupni delež tako baterijskih električnih vozil in priključnih hibridov je približno 0,73 % glede na vsa osebna vozila…, torej v vseh osebnih vozil v Sloveniji. Na ravni Evropske unije je ta delež 2 %. Medtem ko je na Švedskem, ki ima največji delež električnih vozil med državami Evropske unije, ta delež že več kot 8,64 %. Skupno število novo registriranih električnih vozil v Sloveniji v preteklem letu pa se je glede na prejšnje leto povečalo za 50 %. Po podatkih evropske institucije, ki spremlja razvoj na področju alternativnih goriv v prometu, kažejo, da je bilo ob koncu leta 2022 v Sloveniji skupaj tisoč 600 in eno polnilno mesto. Upoštevajoč podatke o številu električnih vozil v Sloveniji, lahko ugotovimo, da za Slovenijo velja razmerje približno 5,9 električnega vozila na eno polnilno mesto, kar sicer za Slovenijo ustreza predvidenim evropskim okvirom. Postavi se seveda utemeljeno vprašanje kako je v času tranzita, kjer je značilno, da se v času poletne sezone poveča število vozil tudi iz tujine? Sicer pa naj še poudarim, da je v Sloveniji v tem danem trenutku med celotnim številom polnilnih mest 14,4 % polnilnih mest, ki omogočajo hitro polnjenje. Ker zakon naslavlja vsa alternativna goriva, naj omenim, da se je povečala tudi poraba stisnjenega zemeljskega plina v prometu, in sicer v letu 2022 za 9 % glede na leto 2021, vendar za enak odstotek se je v preteklem letu zmanjšala poraba utekočinjenega zemeljskega plina v prometu.

Namen zakona, da s sistemskimi ukrepi dosežemo zmanjševanje toplogrednih plinov v prometu in povečamo delež obnovljivih virov energije v rabi energije v sektorju prometa, je skladen s cilji zelenega prehoda. Za navedeno pa je nujno vzpostaviti gosto javno dostopno mrežo polnilne in oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva, spodbuditi vzpostavitev zasebnih polnilnic in z ustreznimi spodbudami vplivati na povečanje deleža vozil na alternativna goriva. Zeleni prehod in elektrifikacija prometa bo pomembno vplivala tudi na elektroenergetski sistem oziroma predvsem omrežja za distribucijo električne energije. Navedeno področje pa Agencija za energijo ustrezno podpira z novim načinom obračuna omrežnine, ki se bo začel uporabljati naslednje leto. Zakon, ki je v obravnavi, sicer ustrezno naslavlja, da se bo pri načrtovanju vzpostavitve ali širitve mreže polnilne infrastrukture upoštevala bližina in zmogljivost distribucijskega in prenosnega električnega omrežja in potrebne ojačitve in širitve omrežij, pri čemer se prav z ukrepi agencije, ki usmerjajo polnjenje električnih vozil v obdobja nižjih obremenitev omrežja, pomembno prispeva k zniževanju stroškov polnjenja in stroškov, ki so povezani s potrebnimi širitvami ali ojačitvami omrežij.

V Agenciji za energijo, zato zakon, kot je predlagan, podpiramo. Hvala.