Najlepša hvala

Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci!

Zaradi zagotavljanja zelenega prehoda na področju prometa Slovenija potrebuje celovito zakonodajo, ki bo sistematično uredila področje vzpostavljanja infrastrukture za alternativna goriva in uvedla mehanizme za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu. Vlada zato predlaga vzpostavitev robustnega zakonodajnega okvira, ki bo zagotovil pogoje za dolgoročni razvoj infrastrukture za alternativna goriva v prometu. Naj ponovim, ključni cilji zakona so vzpostavitev goste in kakovostne javno dostopne mreže polnilne in oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva v prometu, zagotovitev skladnega državnega, regionalnega in lokalnega razvoja mreže polnilnih in oskrbovalnih mest ter povečanje deleža goriv vozil na alternativna goriva. Izpostaviti želim še vzpostavitev nove gospodarske javne službe, ki bo zagotavljala priključne zmogljivosti in podporno infrastrukturo na polnilnih parkih visokih moči za hitro polnjenje ob glavnih prometnih koridorjih v Sloveniji, uvajanje namenskega vira za sofinanciranje ukrepov prehoda na alternativna goriva. Letna dajatev za motorna vozila se bo deloma namenjala tudi za naložbe za infrastrukturo za alternativna goriva ter vzpostavitev centra za spodbude. S pomočjo zakona bomo že v prihodnjih dveh letih bistveno pripomogli k pospešitvi uporabe alternativnih goriv v prometu in k primerljivosti Slovenije z drugimi državami članicami EU. Zahvaljujemo se tudi Zakonodajno-pravni službi Državnega zbora, ki je opozorila na več vprašanj in nedoslednosti v besedilu; te smo po našem mnenju naslovili z amandmaji in z ustreznimi pojasnili glede vprašanj, pri katerih smo ocenili, da posegi v besedilo niso potrebni. Izpostavim naj le nekatera. Menimo, da zakon, čeprav vsebuje nekaj določb, ki posegajo v letno dajatev za motorna vozila, sistemsko ne sodi na področje davkov in drugih obveznih dajatev. Zato menimo, da ni ustavnopravnih pomislekov v zvezi z možnostjo zakonodajnega referenduma. Glede sorazmernosti med razlastitvenim namenom in posegom v zasebno lastnino v določbah 10. člena o razlastitvi zemljišč pa izpostavljamo, da gre za skrajno in zadnjo možnost, predvideli smo jo pa le zato, ker je število primernih lokacij, na katerih sovpadajo prometne potrebe in zadostna moč električnega omrežja, omejeno. Javna korist za razlastitev bo abstraktno izkazana le pri tistih lokacijah, ki bodo v državnem načrtu primernih lokacij, slednjega pa mora potrditi Vlada Republike Slovenije.

Spoštovani, na podlagi razprave v Državnem svetu 8. maja smo pripravili tudi spremembe besedila v 9. členu, ki ureja lokalne načrte za električno polnilno infrastrukturo. Zožili smo obveznost njihove priprave in pogojenost spodbud iz javnih sredstev le na mestne občine. S tem smo se osredotočili na bistvena problemska območja in zmanjšali upravno breme za ostale občine, ki imajo naselja s statusom mesta. Obenem pa nova dikcija ne izključuje nobene občine iz možnosti pridobitve spodbud iz javnih sredstev.

Spoštovane poslanke in poslanci! Prepričani smo, da je pred vami kakovosten zakon, ki bo z amandmaji podprl pospešeno uvajanje alternativnih virov energije v promet in prispeval k doseganju okoljskih in podnebnih ciljev, zaradi tega se nadejamo vaše podpore. Z zanimanjem pa bomo prisluhnili tudi vašim odzivom in razpravi o posameznih členih.

Hvala za pozornost.