Spoštovane poslanke in poslanci, državni sekretar in ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Državni svet je predlog zakona obravnaval na svoji 5. seji 12. aprila, pred tem pa se je do njegove vsebine opredelila in ga podprla tudi pristojna Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, in sicer, na 4. seji 21. marca, komisija. Državni svet sta se seznanila z vsebino predloga zakona ter stališči pristojnega Ministrstva javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije, pa tudi združena tudi s stališči Združenja mladih, Študentske organizacije Slovenije, Dijaške organizacije Slovenije in Mladinskega sveta. Združenja mladih so predlog zakona soglasno podprla, saj je na seji na nepravično ureditev glede onemogočanja hkratnega prejemanja državne in Zoisove štipendije opozarjajo že nekaj časa. Medtem ko sta pristojno ministrstvo in sklad ocenila, da predlog zakona trenutno ni izvedljiv, ker bi bilo predhodno treba izdati, nadgraditi v celoti informacijski sistem centrov za socialno delo smo tako komisija kot Državni svet, kot prej navedena združenja mladih ocenili, da takšen argument ni popolnoma utemeljen, še zlasti v času, ko se digitalizacijo na različnih področjih družbe opredeljuje kot prioritetno. Za razvoj tega področja so namreč predvidena precejšnja sredstva, med drugim na podlagi načrta za okrevanje in odpornost. Mladinski svet Slovenije je dodatno predlagal, da naj se v iskanje rešitve vključi tudi ministrstvo za digitalno preobrazbo in da naj se, če ne do začetka šolskega oziroma študijskega leta 2023-2024 projekt uresniči vsaj do naslednjega študijskega leta. Mladinske organizacije, komisije in državni svet smo se strinjali s predlagateljem, da se državna in Zoisova štipendija razlikujeta po namenu, prav tako sta namenjena različnim ciljnim skupinam, zato nismo prepoznali prepričljivega argumenta za to, da se, da se njuno hkratno prejemanje izključuje. Takšna trditev je namreč nepravična do nadarjenih dijakov in študentov, ki so v slabšem socialnem položaju in se morajo odločiti za eno ali drugo štipendijo. Ker je pogoje za Zoisovo štipendijo zelo težko pridobiti in tudi ohranjati, si namreč ti dijaki in študenti svoj socialni položaj težko izboljšujejo na druge načine. Na primer prek študentskega dela, saj morajo svoj čas posvečati učenju ali študiju, če želi ohranjati visok nivo učnega uspeha. Komisija, Državni svet in Združenje mladih smo podporo izrazili, tudi v drugem predlogu predlagatelja v dvigu zneska štipendije za deficitarne poklice, se trenutna višina navedene štipendije dijakov in študentov ne motivira več za izbiro izobraževanja v deficitarnih poklicih. Opozorjeno je bilo tudi na to, da se tipična košarica potrošnih dobrin dijaka ali študenta bistveno razlikuje od povprečne košarice dobrin, na podlagi katere se ocenjuje porast cen v določenem letu. Slednje bi kazalo upoštevati pri določanju višin štipendij, katerih zneski so se sicer z marcem letošnjega leta uskladili z inflacijo, a v enaki meri kot ostali socialni transferji.

Dotaknili smo se tudi vprašanja kadrovskih štipendij, ki trenutno predstavljajo konkurenco štipendijam, ki jih izplačuje država. Mladinski svet je pojasnil, da je glede odprtih vprašanj že pozval ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, da naj na temo kadrovskih štipendij ustanovi medresorsko delovno skupino, v katero naj se vključi tudi predstavnike združenja mladih, ki imajo že izdelane predloge ukrepov. Izvedli so namreč anketo, v okviru katere so želeli ugotoviti, zakaj med mladimi ni večjega interesa za kadrovske štipendije, ki so sicer praviloma višje od ostalih. Med drugim se je izkazalo, da zato, ker ni že vnaprej, ker je že vnaprej določeno, kakšno plačo bodo prejemali po zaključnem študiju ali srednji šoli. Državni svet sicer prepoznava štipendije kot enega pomembnih ukrepov kadrovske politike na ravni države in gospodarstva, ključno vprašanje v tem trenutku je, kako ohraniti in državi obdržati najbolj sposobne in nadarjene kadre, da ne bodo odšli v tujino. Opozorili smo na to, da se država na tem področju angažira premalo in bistveno manj kot gospodarstvo. Tudi vprašanje hkratnega prejemanja državne in Zoisove štipendije je eno takšnih. Nadarjeni dijaki in študenti namreč lahko predstavljajo pomembno gonilo družbenega razvoja države, od države pa je odvisno, kako bo ves ta izobrazbeni kapital prepoznala, ga spodbujala in vključila v družbo. Država trenutno kar nekaj naporov vlaga v pridobitev delovne sile iz tujine, a bi jo hkrati moralo skrbeti predvsem za potencialno delovno silo v Sloveniji. Mladim bi morali pomagati, da čim prej pridejo do poklicev, predvsem tistih, ki so gonilo družbenega razvoja in hkrati skladni s potrebami na trgu dela. Omogočiti bi jim bilo potrebno čim bolj kakovostno izobrazbo in poskrbeti, da se bodo čim prej vključili na trg dela, in pomagati zmanjševati trenuten kadrovski deficit. Po oceni Državnega sveta bi bilo nujno treba pritegniti mlade v izobraževanje na področju deficitarnih poklicev, med drugim na področju zdravstva in socialnega varstva, saj se bodo potrebe po navedeni oskrbi predvsem zaradi starajoče se družbe samo še povečale. Državni svet meni, da bi se moralo razmisliti o povečanju števila in višine štipendij za deficitarne poklice, da bi se lahko pokrilo ves možen interes za izobraževanje na področjih, ga celo preseglo, s tem pa spodbujalo še ostale mlade, da se vključijo za izobraževanje na navedenih področjih.

V zvezi z zasledovanjem cilja, da bi perspektivni kader po zaključku študije uspeli v čim večji meri zadržati v Sloveniji in na trgu delovne sile, je razprava tekla tudi o že utečenih praksah iz tujine, kjer je prejemanje štipendije pogojeno z zavezo vračila v primeru nedokončanega študija ali zaposlitve za čas prejemanja štipendije po zgledu kakšnih kadrovskih štipendij. Slednje je bilo večkrat tema razprav, predvsem pa povezavi s poklici na področju zdravstva.

Državni svet kot enega od potencialnih odprtih vprašanj v zvezi z aktualnim predlogom zakona, ki bi ga bilo dobro razrešiti v nadaljevanju zakonodajnega postopka, prepoznava podvajanje določenih dodatkov k posamezni štipendiji v primeru omogočanja hkratnega prejemanja tako državne kot Zoisove štipendije. Predlagatelj je sicer utemeljil svoje razloge zakaj je dopustil podvajanje določenih dodatkov, prostora za drugačne rešitve pa bo najbrž še dovolj.

Državni svet se zavzema, da se na področju štipendiranja sprejema usklajene ukrepe, ki bodo dejansko lahko pripomogli k odpravi kadrovskega deficita na posameznih področjih in prispevali k ohranjevanju delovne sile na slovenskem trgu dela, to bi moralo biti ena od ključnih prioritet tako na državni kot na lokalni ravni.

Tako komisija kot Državni svet sta predlogu zakona izrekla podporo, hkrati pa Državni svet pričakuje, da se bodo v nadaljevanju zakonodajnega postopka v čim večji meri upoštevala jasno izražena pričakovanja Združenja mladih in da bo predlog zakona v polnosti lahko zaživel že s šolskim letom oziroma študijskim letom 2023. V nasprotnem primeru je tudi naša komisija napovedala, da bo proučila možnost, da se na temo štipendiranja in podpore mladim v okviru Državnega sveta organizira poglobljena razprava z vsemi deležniki v obliki posveta in širše obravnave te problematike z namenom poiskati možne načine za optimizacijo trenutne ureditve.

Spoštovani, hvala tudi za vašo pozornost.