Spoštovani predsedujoči! Spoštovani vsi udeleženci! Na kratko podam še mnenje sklada.

Seveda nastopamo kot izvajalec štipendijske politike skladno z Zakonom o štipendiranju in seveda ob izpolnjenih ustreznih predpogojih izvajamo različne razpise za dodeljevanje štipendij. Kot so že kolegi z Ministrstva za delo opozorili, tehtno je potrebno najti rešitev tudi pri podvajanju dodatkov k posamezni štipendiji, ko bo prišlo do tega, da se združujejo, predvsem ta dodatek za bivanje in dodatek za štipendiste s posebnimi potrebam. Tukaj nekako ne moremo iti v smeri, da se za isti namen dodeljujejo dvakratna sredstva. Treba je potem se odločiti pri katerih štipendijah se bo dodatek dodelil, da ne pride res do tega problema dvojnega financiranja.

Prenos nalog dodeljevanja državnih štipendij na sklad. Gre, kot že omenjeno, za dolgotrajnejši postopek, ki smo ga seveda sposobni izvesti, ampak rok mora biti primerno dolg.

Mogoče samo v zvezi z deficitarnimi štipendijami. Deficitarne štipendije kot so, spodbujajo vpis na izobraževalne programe, kjer vpis pada, obenem gre pa za poklice, ki na trgu primanjkujejo, vendar pa štipendist ni obvezen, da se v tem poklicu tudi zaposli. Zanimanje za štipendije za deficitarne poklice je že sedaj veliko in vsako leto prejmemo večje število štipendij, kot jih pa lahko razpišemo, kot jih pa lahko potem podeljujemo, tako da se podelijo vse razpisane štipendije, to je tisoč štipendij. Omenja se poklica na področju zdravstvene nege kot deficitarna medicina. Naj še samo pojasnim, da se skladno s politiko štipendiranja za obdobje 2020-2024 ti poklici ne sofinancirajo za štipendiranje ker niso opredeljeni kot deficitarni, vpisa na te programe je dovolj. Posledično trenutno sklad ne more razpisati štipendije za te programe. Pri pripravi politike štipendiranja za naslednje obdobje, to se pravi do leta 2029 bo potrebno na novo opredeliti deficitarna področja in seveda dodati tudi zdravstvo, medicino in morda še ostale problematične sfere.

Mogoče samo še to. Po podatkih, ki so jih delodajalci dolžni posredovati skladu podeljenih kadrovskih štipendijah je razvidno, da so kadrovske štipendije v povprečju še vedno višje, poleg tega so pa prejemniki zavezani, da se zaposlijo pri delodajalcu ki štipendira, to se pravi, ostaja tudi nekje v poklicu, za katerega je štipendija bila dejansko podeljena. Tako so v povprečju te štipendije, govorimo o kadrovskih, za elektrikarja, 168 tisoč evrov, gastronom 276 tisoč, pardon, brez nul, na letni ravni, če bi bil zadnji letnik mesečno 2020 evrov, mizar 203 evre, steklar 240 evrov. Nekje potem dejansko prihaja lahko do konkurence med kadrovskimi štipendijami, ki jih razpisuje delodajalec, pa deficitarno štipendijo, kjer pa, kot sem že povedala, ni zaveze, da se oseba, ki je štipendirala, dejansko zaposli sploh v tem poklicu. V razmislek.

Hvala.