Hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, poslanci, ostali vabljeni. Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Andrejem Hoivikom je Državnemu zboru Republike Slovenije, 2. marca, letos, predložila Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o štipendiranju. Predlog je bil pripravljen predvsem z namenom spremembe 8. člena, ki bi tako po spremembi omogočil, da bi se istočasno dodeljevale državne in Zoisove štipendije poleg že v 8. členu določenih primerov. Predlog predvideva tudi spremembo višine deficitarnih štipendij, sicer trenutno v zakonu določene višine 100 na 150 evrov, kot smo slišali v uvodni obrazložitvi. Vlada Republike Slovenije zakona v predlagani obliki ne more podpreti, toda nikakor ne zaradi vsebinskih razlogov, kakor ste omenili - ta vsebina je predvidena že v koalicijskem sporazumu -, ampak se s predlogom ne strinjam izključno zaradi tehnično izvedbenih razlogov in iz razlogov zagotavljanja finančnih sredstev v predvideni časovnici omenjenega predloga. Torej, kot bi rekel moj nekdanji kolega, čeprav zveni odločitev tehnična in politična, denar je pa še vedno realna kategorija v tej državi, ki ga je treba ustrezno zagotoviti.

Če pojasnim malenkost bolj podrobno, torej predlog določa istočasno prejemanje Zoisove in državne štipendije. Zoisovo dodeljuje Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, državno pa dodeljujejo pristojni centri za socialno delo, pri čemer imata obe instituciji vzpostavljen lasten informacijski sistem, vsaka svojega, ki je prilagojen obstoječi zakonodaji. Prenos dodeljevanja štipendij za eno na drugo institucijo bi predstavljal zahteven, dolgotrajen postopek prenosa pristojnosti iz enega organa na drugega in takšna izvedba bi predstavljala tudi korenit poseg v informacijski sistem tako centrov za socialno delo, kot javnega sklada. Treba je vedeti tudi, da je informacijski sistem centrov za socialno delo največji informacijski sistem Vlade Republike Slovenije in tako velike spremembe pač terjajo več časa. Takšna sprememba žal nikakor ne bi bila mogoča z začetkom naslednjega šolskega oziroma študijskega leta, ne glede na to, koliko bi ti ljudje delali čez poletje, kot predvideva predlog. Tudi v primeru, da nosilni instituciji ostaneta enaki, torej da ne pride do prenosa pristojnosti, bi pa bila potrebna nadgradnja informacijskih sistemov, ki bi omogočala izmenjavo podatkov med obema institucijama za potrebe istočasnega dodeljevanja obeh štipendij. In drug razlog zakaj je predlog pomanjkljiv je ta, da ne vsebuje podatkov o tem, kakšno je bilo število štipendistov, ki bi na letni ravni prejemali obe štipendiji hkrati in posledično ne vsebuje izračuna finančnih posledic, ki bi vsekakor nastale. V predlogu je med drugim zapisano, da sprememba naj ne bi vplivala na odhodke državnega proračuna, saj naj bi se sredstva zagotavljala letno iz sredstev javnega sklada. Ampak je treba izpostaviti, da sredstva štipendijskemu skladu za te namene pa zagotavlja ministrstvo, ki mora finančne posledice ustrezno planirati.

Predlog tudi ne predvideva dodatnih sredstev, ki bi bila potrebna za hkratno prejemanje Zoisove in državne štipendije in tudi ne za povišanje mesečnega zneska deficitarne štipendije. V zakonu je višina štipendije sicer določena v višini 100 evrov, ampak je v skladu z zadnjo uskladitvijo rasti cen življenjskih potrebščin se s 1. 3. 2023 povečala na 118 in pol evrov.

Vlada se strinja tudi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 24. 4., da je predlog spremembe omenjenega zakona treba urediti tako, da se uredijo pravice glede prejemanja posebnih dodatkov na tak način, da se ti ne bi izplačevali dvakrat in da se prepreči dvojno financiranje. Gre predvsem za dodatke za oddaljenost od kraja bivanja in za prevoz. Je pa to, kot rečeno, koalicijska zaveza Vlade in nekaj na čemer je Vlada že delala in še dela in bomo v zelo v kratkem videli tudi rezultate tega dela. Hvala za vašo pozornost.