Hvala lepa.

Spoštovani predsednik odbora, spoštovani predstavnik Vlade, mladi iz Študentske organizacije, Dijaške organizacije, Gospodarske zbornice in Mladinskega sveta, prav lep pozdrav!

Danes mineva skoraj deset let od sprejema Zakona o štipendiranju, ki ga poznamo pod kodo ZŠTIP-1, ki ga je pripravila druga Janševa vlada torej pred desetimi leti in v teh desetih letih je bil sicer zakon parkrat noveliran s takšnimi in drugačnimi dopolnitvami. Vendar bistvena stvar, ki jo pa danes v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagamo, pa je sledeča: odprava diskriminacije mladih iz socialno ogroženih družin, to so tisti dijaki in študenti, ki so po zakonu upravičeni do državne štipendije, ne morejo pa kandidirati za drugo vrsto štipendije, in to so tako imenovane Zoisove štipendije, ki v naši državi nagrajujejo talent, ki dodajajo tako želeno dodano vrednost naši državi, in tudi s tem namenom smo ta zakon vložili v zakonodajni postopek. Nenazadnje sem sam kot Zoisov štipendist kar več let opazoval z nemočjo, bomo rekli, nekakšno, vsaj po mojem mnenju, diskriminacijo in sem vesel, da sem lahko bil prvopodpisani pod ta predlog zakona; in tu javna zahvala naši poslanski skupini, ki je prispevala v celoti svoje podpise k temu predlogu.

Kot sem dejal, ta predlog zakona upošteva naslednja načela: načelo pravičnosti, enakopravnosti in nediskriminacije. Torej, da povzamem, zakon predvideva, da lahko mlad posameznik prejema tako državno štipendijo, ki je socialne narave, kot tudi Zoisovo štipendijo, ki nagrajuje talent in spodbuja mlade, da so motivirani in jim s tem tudi omogoča, da pridejo iz tega težkega socialnega statusa v boljši status, da dobijo potem boljšo zaposlitev, torej tudi z dodano vrednostjo in lahko tudi tako svojo družino iz tega slabšega socialnega statusa privedejo v boljše življenje.

Naslednji predlog, ki ga pa tukaj v tem zakonu zajemamo, pa je dvig višine tako imenovanih štipendij za deficitarne poklice, imenoval jih bom deficitarne štipendije, ki trenutno znašajo 100 evrov neto. Seveda se vsak vsako leto ta višina malo poviša zaradi uskladitve z inflacijo in mi predlagamo s to novelo, da se ta višina dvigne za 50 %. Zdaj zakaj, je čisto enostavno. Kot vemo, po veljavnem zakonu hkrati mlad človek ne more prejemati kadrovske in deficitarne štipendije, kadrovske so iz zasebnega sektorja, deficitarne so državne štipendije, to mi seveda podpiramo, vendar je pa potrebno narediti tudi konkurenčnost med javnim in zasebnim in zato se mi zdi pomembno, da lahko tudi država konkurira zasebnikom in tako nagradi vsaj približno enakovredno tiste poklice, ki jih država najbolj potrebuje. Nenazadnje vidimo v letošnjem letu, že zdajle maja, kakšen vzpon je v turizmu, v kulinariki. Že kar veliko turistov se tudi nenazadnje tu v Ljubljani tre, primanjkuje pa delovne sile predvsem na področju teh poklicev in s tem dvigom na 150 evrov osnovne vrednosti bi pripomogli, da bi se mladi rajši odločili, da bi bila to motivacija za njih, iti na srednjo poklicno izobraževanje in tam tudi uspeti, kajti tudi ti poklici kot opažamo zadnja leta, imajo potem tudi visoko dodano vrednost, hkrati pa tudi znamko »I feel Slovenija« krepimo s tem in gledamo v boljšo prihodnost.

In še zadnji člen in v resnici ta zakon je zelo enostaven, tri člene ima, predvideva, da bi se začel ta zakon uporabljati z naslednjim šolskim oziroma študijskim letom, torej leto 2023/2024. Zdaj zakaj menimo, da je vsako leto izgubljeno leto in menimo, da je glede na to, da ima ta Vlada zdaj 20 ministrstev, da imamo svoje ministrstvo za digitalno preobrazbo, ki ji bo Vlada namenila v tem letu z rebalansom čez 110 milijonov evrov, se mi zdi, da ne bi smelo biti izziv, da se čez poletje malo bolj dela. Tudi na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve skupaj z Ministrstvom za digitalno preobrazbo uredi informacijski sistem, in da lahko že mladi že letos, ko se prijavljajo na razpis, da so že upravičeni tako do Zoisove in državne štipendije kot tudi do povišane deficitarne štipendije. Mislim, da je predlog zakona tak, da tukaj ne bi smelo biti nesoglasij. Nenazadnje je tudi vladna koalicija v svojo koalicijsko pogodbo zapisala to rešitev in jaz sem tudi javno to pozdravil, da je to ena izmed redkih sicer, ampak dobrih predlogov vladne koalicije, da se ta diskriminacija po desetih letih odpravi, zato mislim, da danes ne bi smelo biti zadržkov z nobene stranke, ko bomo odločali o predlogu tega zakona. Do mnenja Zakonodajno-pravne službe se bomo potem opredelili v nadaljevanju, ko bomo slišali tudi to ustno. Hkrati pa mislim, da je to tak tip zakona kjer ne bi smelo biti političnih delitev. Slišali smo tudi mnenja vseh vidnejših predstavnikov študentov, dijakov, mladinskega sveta, tudi gospodarstva in obrtnikov in se veselim tudi vaše podpore, če vas je seveda moja tudi zdajle uvodna predstavitev prepričala, seveda pa bomo potem tudi tekom razprave ugotovili ali se da lahko ta materija izboljšati. Tudi sami smo predlagali en amandma. Toliko za uvod.

Hvala lepa.