Hvala lepa, spoštovani predsedujoči, spoštovani predstavniki ministrstva, kolegice in kolegi. Predlog rebalansa proračuna za leto 2023, tako kot ga je že predstavila ali pa povzela kolegica Irglova, seveda govori o nekoliko nižjih prihodkih in seveda tudi posledično tudi nižjih odhodkih. sama sem, ker je bilo že veliko povedano o samih prihodkih, sem se poglobila na stran odhodkov, ki naj bi jih imela ali pa v rebalansu vključevala Vlada oziroma koalicija. Naj bi bil eden izmed razlogov po besedah ministra Boštjančiča za zmanjševanje izdatkov predvsem v tem, da je vlada v prvotnem proračunu načrtovala visoke izdatke za blaženje energetske krize, ki pa potem predvsem zaradi mile zime niso seveda bili potrebni. Ob jesenski pripravi proračuna so bile razmere na trgu energentov bistveno bolj nepredvidljive. To so besede ministra Boštjančiča in lahko rečem, da ali pa ponovim to, kar sem že nekajkrat dejala sama na odboru, tudi ko smo sklicevali sejo, kako bomo energetsko draginjo blažili, da je imela Vlada res srečo, da je bila zima mila in da ni tako prizadela tudi tiste najšibkejše, pa kljub temu sem prepričana, da bi lahko našli boljši način in pomagali res tistim, ki so to krizo zelo dobro občutili in nekateri zagotovo jo čutijo tudi še danes. Znižanje načrtovanih izdatkov omogoča tudi zmanjšanje potreb po financiranju ukrepov povezanih s covidom 19, to zagotovo, ker smo praktično zdaj že dobri dve leti iz najhujšega ali pa iz najbolj perečega ven, so pa bila seveda sredstva namenjena, ker je bila stvar covida nepredvidljiva in, kar mi je najbolj pomembno, spremenjena dinamika črpanja kohezijskih sredstev.

Spoštovana Vlada, spremenjena dinamika črpanja kohezijskih sredstev. Ali se zavedate resnosti, kaj prinašajo lahko naši državi kohezijska sredstva, se pravi, da nimate pripravljenih projektov oziroma projekti, pa smo že obravnavali v Državnem zboru tudi investicije v slovensko zdravstvo, kjer je večina investicij bila planirana na črpanju kohezijskih sredstev, se pravi, nekaj od tega jih je bilo prestavljenih, nekaj celo lahko beremo v tem tednu, prejšnji teden, Maribor, ustavljenih, a ne, ne bo možnosti črpanja kohezijskih sredstev, se pravi, da nekaj gre hudo narobe. Nekaj vam, po domače rečeno, ne špila, da ste spremenili dinamiko črpanja kohezijskih sredstev. Na to, kar je Slovenija upala, čakala 2 leti, celotno obdobje tudi korone in še prej, se enostavno spreminja in se postavlja neka druga dinamika. Tukaj bi mogoče prosila kakšen odgovor, koliko trenutno, v kakšnih odstotkih imamo?

Se pravi, da črpanje evropskih sredstev iz novega finančnega okvirja 2021-2027, letos smo že 2023, ne bo potekalo tako hitro, kot je Vlada načrtovala jeseni. »Proračunski izdatki na tej podlagi bodo letos nižji«; to so besede ministra Boštjančiča, ministra za finance. Zame osebno, pa jaz upam, da tudi za vas, so ti podatki zaskrbljujoči in še, če poudarim še enkrat besede, citiram ministra, je poudaril, da »…rebalans temelji le na že sprejetih zakonskih rešitvah, kar pomeni, da morebitni finančni učinki reform in drugih načrtovanih ukrepov niso zajeti.« Se pravi, da od danes naprej se ne bo nič več delalo, nobenih reform, nič, ker rebalans temelji na tistem, kar je že sprejeto.

Ne vem, kje boste našli denar za ukinitev, kot ste že rekli, dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kjer bo mogla država oziroma proračun primakniti, tega ni noter, ni noter dolgotrajne oskrbe v celoti, ko ste rekli, da bo v enem letu na novo zaživela, se pravi, ni nič planirano o dolgotrajni oskrbi, sem videla, imate noter o dolgotrajni oskrbi, ampak dolgotrajna oskrba naj bi z letošnjim letom začela se izvajati. Rekli ste 1 leto moratorija na Zakon o dolgotrajni oskrbi, potem se začne izvajati, se pravi, da tega ni, da tega nimate noter. Da ne govorim to, kar je bilo že omenjeno, nova stanovanja obljubljena. Ja, mladi čakajo, tudi jaz to slišim, tudi mi to slišimo, da se čaka na stanovanja, ki bi bila dostopna predvsem mladim in pa mladim družinam. Tega iz tega proračuna ni zaslediti.

Mogoče še več, no, ker, če pogledam pod odhodke oziroma kaj se povečuje, kaj se znižuje, je ravno zanimiv podatek, novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije se zmanjšuje iz 665 na 619 milijonov, se pravi za 45, 46 milijonov se niža, ravno tako investicijsko vzdrževanje in obnove. Znižujejo se investicijski transferji javnim podjetjem in družbam, privatnim podjetjem, se pravi, tudi splošna proračunska rezerva se zmanjšuje. Jaz upam, da, da se zavedate, da del, bom rekla, kolesja v gospodarstvu, ki se zažene, so tudi adaptacije, rekonstrukcija in seveda celotna, zagon infrastrukture. Zdaj, če tega, če tega ni oziroma če temu jemljete denar, je vprašanje, kako bo potem celotno gospodarstvo lahko funkcioniralo.

Če grem zdaj prav na posamezno področje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, predlog rebalansa za leto 2023 se denarna nadomestila brezposelnim zmanjšujejo za dobrih 6 milijonov na 144 milijonov evrov. Zdaj verjamem, sama si želim in verjamem, da je dobro plačano ali pa solidno plačano, dostojno plačano delo najboljša socialna politika v državi in da denarna nadomestila znižujeta zato, ker je trenutno še zaposljivost dobra, pa mogoče vseeno mi boste vedeli povedati kaj se dogaja na trgu dela. Kar me zanima, pa tudi to me je zmotilo, za štipendije se namenja 5 milijonov evrov manj, vprašanje zakaj? Slišali ste, včeraj je bil Zakon o štipendiranju, že večkrat smo poskušali, da bi se zadeve na področju štipendiranja vendarle uredile, me zanima kaj na to pravijo danes, sicer nimam, ampak kaj na to pravijo Študentske organizacije, Dijaške organizacije, da se predvidena sredstva, ki so namenjena dijakom in študentom znižujejo zato, ker se jih ne porazdeli, zakaj se jih ne razdeli? Ali se jih ne razdeli, zato, ker je nov izračun dohodninskih razredov ali zaradi česa drugega? Tukaj bi prosila res vprašanj odgovor na to vprašanje, ker se mi zdi škoda, da nekdo ostaja brez štipendij.

Potem pa še zadnje, kar se tiče Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Sredstva za Inšpektorat za delo se ne povečujejo bistveno, ker je bila sprejeta novela Zakona o čezmejnem izvajanju storitev, kjer se finančne posledice za inšpektorat v letu 2023 ocenjuje na 1,5 milijonov evrov, se pravi, se letos ne namerava zaposliti nujno potrebnih novih inšpektorjev. Veliko je bilo tukaj na tem odboru izrečenih besed kako je potrebno zaposliti inšpektorje, ki bodo nadzorovali. Iz Predloga rebalansa proračuna vidim, da Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve tega, kar je nekoč govorilo, tega ne bo izvedlo.

Če grem še na kratko na Predlog rebalansa za Ministrstvo za solidarno prihodnost. Seveda se tukaj namenjajo sredstva za dolgotrajno oskrbo, ampak en del sredstev še vedno ostaja na Ministrstvu za delo, družino, 10 milijonov približno. Zakaj delitev pristojnosti, me zanima? Tam kjer se pristojnosti delijo, se navadno zgodi, da ni nihče pristojen in da se zadeve ne postavijo na prava mesta ali pa v neke tirnice, ki bi mogla biti. Seveda ta stanovanjska problematika, se mi zdi, da je čas, da preidete od besed k dejanjem. Da zagotovite ta stanovanja, zaradi katerih praktično ste dobili zaupanje tudi volivcev, da se na ta način seveda dokažete, da vam je mar za vse mlade, ki upajo, čakajo na ta stanovanja. Sredstva za financiranje posledic draginje znašajo 5,9 milijonov evrov. Še enkrat se tega dotaknem. Zdi se mi, da načrt, ki ga je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, enake možnosti dalo pri blaženju posledic draginje, ni bil pravilen. Veliko vprašanj sem prejela, pa bom povedala mogoče samo enega, za katerega se mi zdi, da mogoče ne veste. V poslansko pisarno se je obrnila gospa, ki je zaposlena v javni upravi, mislim, da z, njeno delovno mesto in leta, nekje v, pride v 37. plačilni razred in ima, je samohranilka, ima hčerko, za katero prejema, mislim, da okrog 100 evrov preživnine, ta gospa plačuje najemnino stanovanja, ta gospa preživlja hčerko zato, ker ne dobi štipendije, ki ima preživnino, ta gospa ni upravičena zaradi tega, ker je v 37. plačilnem razredu, ni upravičena niti do otroškega dodatka, za nekaj centov je presegla draginjski dodatek.

Ali se vam zdi, da je ta politika način pravilen? Govorim o materi samohranilki, šoloobveznim otrokom. Zato sem lahko kritična do načina razdeljevanja oziroma določitve draginjskega dodatka, ni prišel do tistih, ki ga res potrebujejo.

Hvala, in pričakujem seveda tudi odgovore.