Hvala lepa, predsedujoči. Dobro jutro vsem navzočim na seji Odbora za zunanjo politiko! Hvala tudi za povabilo in za vprašanja.

Pa bom začela s prvim vprašanjem poslanke Irgl glede konference, ki poteka v Ljubljani. Tu moram reči, da smo izjemno ponosni za celoten projekt. Gre namreč za projekt priprave na to konferenco 12 let in dejansko je 80 podpisnic držav, ki so zavezane res te odgovornosti in sodelovanju čezmejnemu pri preiskavah in pregonih najhujših hudodelstev, vojnih zločinov, genocida in podobno.

Konferenca sama se je začela v ponedeljek v Sloveniji. Iniciatorke so bile Slovenija, Nizozemska, Belgija, zraven zunaj evropskih držav Argentina, Senegal, Mongolija. Tudi ministrice nekaterih držav so bile prisotne. Na politični ravni se je konferenca v ponedeljek odprla z jasnimi sporočili, da so države, ki so danes podpisnice, iskreno zavezane k temu, da naredimo korak naprej v čezmejnem sodelovanju s konvencijo, ki naj bi bila izpogajena po 14 dnevih za krepitev čezmejnega sodelovanja v preiskavah in pregonu, kot sem omenila, najhujših zločinov, hudodelstev. Zdaj poteka konferenca na strokovni ravni. Vsak dan praktično potekajo različni panelni sestanki. Vodi tuja sodnica in veliko je delegacij v Sloveniji, 71 do 26. maja. Gre res za en izjemen projekt, verjetno za največjo tovrstno mednarodno konferenco, ki jo gosti Slovenija. Vsi seveda upamo in pričakujemo, da bo konferenca uspešna. Velika je zavezanost. Po prvem dnevu lahko rečem, da je bila izjemno dobra atmosfera, da bo na koncu tudi sprejeta konvencija, ki bo prva te vrste, da bo krepila pravzaprav medsebojno pravno pomoč, kar je tudi naslov konference MLA (Mutual Legal Assistance) med državami, ki bodo zaveznice podpisnice. Seveda je tu še odprto vprašanje obsega zločinov, definicija zločinov. To je zdaj stvar zelo tehničnih pogajanj med državami. Še enkrat v upanju, da bo konvencija sprejeta in da se bo tudi, kot vse kaže, imenovala po prestolnici Slovenije ali bo to Ljubljansko-Hanžka deklaracija, ampak na vsak način je nekaj, kar nam potrjuje, da je Slovenija vedno, tudi v preteklosti, bila zavezana accountability, torej odgovornosti pri pregonu in preiskavah najhujših zločinov. Tako da v tem kontekstu lahko samo rečem, da konferenca se je začela uspešno. Je optimizem, je zavezanost držav. Potem po sprejetju konvencije naj bi sledile ratifikacije, deponirana naj bi bila v Haagu. Od ratifikacij in hitrosti ratifikacij bo tudi odvisno, kako hitro bo uveljavljena, vsaj v tistih državah, ki bodo ratificirale. Si pa seveda želimo, da bi k temu pristopilo še več držav, tudi v nadaljevanju, ker so bile vabljene pravzaprav vse države v okviru Organizacije združenih narodov.

Zdaj, kar zadeva tragične posledice totalitarnih in avtoritarnih režimov v tem kontekstu želim jaz samo čisto osebno povedati, je, da je nujno vedno opozarjati na vse posledice totalitarnih in avtoritarnih režimov. Te ideje na žalost najpogosteje uspevajo v časih različnih kriz, ko so ljudje prestrašeni, ko je občutek nelagodja, ko so mogoče tudi institucije ali sistemi nekje nestabilni. Ampak jaz bi rekla, da obžalujem, da tudi v časih 70 let po koncu II. svetovne vojne nas še vedno prepogosto pretresejo različne travme, ki smo jih doživeli pravzaprav tudi v času totalitarnih režimov si želim, da se ukvarjamo res s sedanjostjo in s prihodnostjo, s preteklostjo pa prepuščamo zgodovinarjem.

Kar zadeva drugo vprašanje kvalificirane glasovanja s kvalificirano večino, hvala poslancu Logarju. Zdaj, zadeva je v začetku. Samo sodelovanje Slovenije, gre za skupino prijateljev, je pravzaprav šele začetek zelo napornega in dolgotrajnega procesa, kjer se še ne ve kakšen bo tudi sam potek procesa in kakšno bo tudi odločanje. V četrtek, 4. maja, je bila res objavljena ta izjava ministrov za zunanje zadeve skupine prijateljev glede začetka delovanja o glasovanju s kvalificirano večino v zunanji politiki, to je članice, ki smo podpisale skupino prijateljstva, smo Belgija, Finska, Francija, Nemčija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Slovenija in Španija. Slovenija se je vedno zavzemala ves čas zunanje politike za močno, bolj povezano, preglednejšo, učinkovitejšo Evropsko unijo, ki bo imela zelo potrebno globalno težo za zaščito vseh svojih vrednot in pa interesov. In v tej luči je še vedno in izrazito pomembno delovanje v smeri krepitve strateške avtonomije Evropske unije. Hkrati pa je tudi pomembno zaradi geopolitičnih sprememb, ki se danes dogajajo v svetu, krepiti učinkovitost Evropske unije. Vsi se zavedamo, da je veliko izzivov, veliko težav, zlasti na področju skupne zunanje in varnostne politike, če si res želimo, da bo Evropska unija en pomemben globalni akter. In zato smo se tudi z mojo odločitvijo pridružili razpravi od vsega začetka, ki govori o možnosti glasovanja s kvalificirano večino na področju skupne zunanje in varnostne politike, kjer to že tudi dopuščajo obstoječe pogodbe Evropske unije. Kaj mi s tem želimo? Mi s tem želimo predvsem zelo proaktivno sodelovati, si zagotoviti, da bodo naša stališča od vsega začetka v tej potrebni razpravi ali pa morebitni tudi pomisleki, ki so zlasti s pozicije majhnih držav v največji meri upoštevani že v samem začetku razprav. Mi bomo aktivni pri pripravi vseh možnih scenarijev, kako uporabljati instrument za silne zavore, tudi to je zelo pomembno vedeti, ki je ključen za zaščito vseh naših vitalnih nacionalnih interesov, kadar se glasuje s kvalificirano večino. Zdaj pa, če gledamo samo kvalificirano večino, vi veste, da imamo blokade samo, če gledamo na področju širitvene politike. Kar zadeva naš pristop, torej k skupini prijateljstva, je razmislek, da vidimo od vsega začetka kam bo razprava peljala, brez kakršnegakoli zaključka in brez kakršnekoli zaveze, kakšno bo na koncu stališče Slovenije. Meni se to zdi ključno, moram pa povedati, da bo prva razprava skupine prijateljev, da bomo sploh vedeli, kje in kako se lotevamo kvalificirane večine, se zgodila ob robu ministrstva oziroma ob robu zasedanja ministrov za zunanje zadeve, zdaj na naslednjem sestanku vodi iniciativo Nemčija ta trenutek, ampak še enkrat je cela zadeva v začetku razprave in zdi se mi, da je prav, če Slovenija tu v samem začetku igra proaktivno vlogo s svojimi pogledi in stališči, da nas pozneje kaj ne preseneti.

Hvala.

Tretje vprašanje, se opravičujem predsedujočemu, je bilo pa vprašanje glede kibernetskega napada. Zdaj tu kaj dosti več pravzaprav ne morem povedati glede kibernetskega incidenta. Mi smo pripravili zaključno poročilo na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, to poročilo je zaupne narave, je interne narave, ne more biti obravnavano javno v tej fazi, zdaj lahko samo potrdim še enkrat, da po potrditvi kibernetskega incidenta smo nemudoma res sprožili vse ukrepe v skladu z zakonodajo za odstranitev in preprečitev dodatnega širjenja prepoznane zlonamerne kode in pa pristojne službe Republike Slovenije v sodelovanju z ministrstvom izvaja tudi pregled dogodka, preverjajo izvor napada in v času vseh zamejevalnih ukrepov so delovni procesi ministrstva, tudi skrb za državljanke in državljane Republike Slovenije potekali nemoteno, nemoteno, z izjemo pač tistih nenujnih stvari, ki so bile sicer odložene zaradi tega, ker je bilo treba zaščititi registre in podatke. Mi smo na ministrstvu po incidentu v sodelovanju z drugimi organi tudi še okrepili dodatno kibernetsko varnost in bomo v prihodnje, to je bila ena pomembna lekcija za nas in iskreno mislim, da ne bomo edino ministrstvo ali institucija, moramo vsi skupaj posvečati tej problematiki vedno večjo pozornost. Hvala lepa.