Spoštovana predsednica, spoštovane članice, člani odbora, oba ministra, kolegice, kolegi, državni sekretarji, ostali vabljeni. Hvala za besedo.

Torej podobno kot pri prejšnjih dveh resorjih tudi z vidika Ministrstva za naravne vire in prostor je predlog rebalansa primarno predvsem tehnične narave, dodatno pa smo v bistvu prejeli nekaj dodatnih sredstev, vezani na zakonske obveznosti. Najprej pojasnilo zakaj tehnične narave. Gre predvsem povezano je z reorganizacijo Vlade, s tem, ko je Direktorat za okolje ter Agencija Republike Slovenije za okolje prešla na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, na drugi strani stanovanjska politika na Ministrstvo za solidarno prihodnost ter k nam je kot delovno področje iz ministrstva in za infrastrukturo prešel sektor za rudarstvo. Prioritete ministrstva pri organizaciji ostajajo na treh ključnih področjih, to je urejanje prostora, urejanje naravnih virov in urejanje voda. Smo pa tudi zelo močno vpeti v bistvu vse projekte, vezani na projektno vodenje, to pomeni koriščenje evropskih kohezijskih sredstev, pa nenazadnje tudi koriščenje sredstev iz naslova načrta za okrevanje in odpornost.

Še pojasnilo, kaj predlog rebalansa prinaša dodatnih sredstev vezano na zakonske obveznosti, gre predvsem primarno za sredstva vezana na plačilo davka na dodano vrednost za projekte v okviru načrta za okrevanje, odpornost, v ta namen so se proračunske postavke pri nas povečale za 6,5 milijonov evrov ter 11,5 milijona evrov za odpravo posledic naravnih nesreč. Če na kratko pojasnim, zakaj so pravzaprav ti dvigi namenjeni, torej najprej kar se tiče plačila davka na dodano vrednost v višini 6,5 milijonov evrov, gre za zelo pomemben projekt, to je zeleni slovenski lokacijski okvir, ki je primarno namenjen digitalni povezanosti prostora, okolja, nepremičnin, voda in narave, ki bo predvsem omogočila pametno upravljanje s prostorom kot omejenim naravnim virom ter tudi nižjo pozidanostjo novih zemljišč in s tem povečano odpornostjo na podnebne spremembe. Iz tega naslova smo prejeli dodatnih 0,6 milijonov evrov, prav tako smo prejeli 1,4 milijone evrov za DDV iz naslova sanacije plazov, v načrtu imamo sanacijo 6 plazov ter tudi dodatnih 4,5 milijona evrov za ukrepe protipoplavne zaščite. Dvig v višini 11,5 milijonov evrov, ki je namenjen odpravi posledic naravnih nesreč, pa je primarno namenjen sanaciji poplav iz junija 2022, sanaciji poplav iz septembra 2022 in nenazadnje tudi dvigu sredstev za popotresno obnovo iz Posočja iz 2004 v višini 0,5 milijona evrov.

Na kratko glede številk, predlog rebalansa za leto 2023 v celoti znaša nekaj manj kot 450 milijonov evrov, od tega za integralna sredstva 151 milijonov evrov, za EU sredstva in slovensko udeležbo v skupni višini 253 milijonov evrov ter namenska sredstva, govorimo o sredstvih, ki so namenjeni skladu za vode in vsem projektom, ki so v tej vsebini, v višini 44,5 milijonov evrov.

Mogoče še kratko pojasnilo glede projektnega vodenja oziroma koriščenja sredstev tako iz kohezijske politike kot iz načrta za okrevanje in odpornost. Mi v tem trenutku vodimo nekaj več kot dvesto projektov v skupni višini skoraj 700 milijonov evrov. Gre za projekte, če jih nakažem, nekako iz, iz kohezijskega obdobja 2014-2020. Gre za oklepe, ukrepe za poplavno varnost, za e-prostor, za celostne teritorialne naložbe, za Naturo 2000, za odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter za pitne vode. Ti projekti so v zaključevanju, podobno kot na Ministrstvu za infrastrukturo. Zaključeni morajo biti do konca letošnjega leta, v primeru nerealizacije bodo morali zaključevati jih preprosto z lastnimi viri. In na drugi strani ukrepi, ki so vezani na načrte za okrevanje in odpornost, gre pa za ukrepe za poplavno ogroženost, za sanacijo plazov, podobno kot v koheziji za projekte odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, oskrbe in varčevanja s pitno vodo, zeleni in slovenski lokacijski okvir. Kar pa se tiče področja zagotavljanja javnih, javnih najemnih stanovanj, je pa projekt, ki je bil z reorganizacijo prenesen na Ministrstvo za solidarno prihodnost, podobno kot pri ostalih kolegih. No, ključni izziv bo realizacija vseh teh projektov iz naslova kohezijske politike. V večini primerov naš resor sofinancira te projekte, investitorji so v večini primerov občine, torej lokalne skupnosti, mi smo neposredni investitor zgolj pri projektih poplavne ogroženosti ter sanacijskih ukrepov vezane na plazove. In seveda ključni izziv bo uspešna zaključitev v bistvu teh projektov do izteka tega obdobja.

Če pa bi kdorkoli želel kakšno podrobneje pojasnilo glede projektov, no, pa vam lahko tudi v bistvu kakšno pojasnilo podamo v nadaljevanju, tako da hvala za uvod in za vašo pozornost. Hvala.