Najlepša hvala in seveda najprej lep pozdrav.

In takoj na začetku želim povedati, da je pravzaprav ta rebalans, ki je danes pred nami, tehnična sprememba že sprejetega proračuna, zato ker pač se je Vlada reorganizirala. In tudi področje Ministrstva za infrastrukturo se je nekoliko zožalo. En del, ki se nanaša na naravne vire, rudarstvo, je prešel na Ministrstvo za naravne vire in prostor in en večji del, ki se nanaša na energetiko, prometne strategije, javni potniški promet, v tem avtobusnem delu pa na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Sicer na Ministrstvu za infrastrukturo ni bilo praktično nobenih sprememb, tako da številke, ki vam jih bom zdaj prikazala, so številke, ki podpirajo enako vsebino, ki ste jo pravzaprav poslanke in poslanci takrat, ko smo sprejemali oziroma ste sprejemali proračun za leto 2023, že potrdili. Naše prioritete, se pravi prioritete MZI-ja ostajajo enake, če rečem, tri ključne. To je varno, zeleno in trajnostno.

Če pogledamo številke, to kar zdaj vidite na grafu, / pokaže zboru/ so številke, če lahko rečem tudi za nazaj, popravljene na naše ožje ministrstvo, če sem dovolj jasna. Skratka zato, da lahko primerjamo leto, rebalans leta 2023, smo vse številke tudi za nazaj korigirali, tako kot če bi bilo ministrstvo že takšno kot je danes. Zaključni računi državnih proračunov se seveda nikoli ne bodo za nazaj popravljali, ker so pač zaključeni, ampak zato, da lahko primerjamo finančni načrt Ministrstva za infrastrukturo, vse skupaj znaša milijardo 122, od tega integralna sredstva 700 milijonov, namenska sredstva 200 milijonov, 163 milijonov evropskih sredstev in 59 milijonov integralnih oziroma slovenske udeležbe. Če to primerjamo z letom oziroma z realizacijo 2022, vidimo, da je, da bo ali pa da je že naš proračun praktično za skoraj 20 % višji. Že takrat ob sprejemanju proračuna smo vam razlagali, da k vsem tem številkam je treba prišteti še dve stvari, ki sta prikazani, eno na Ministrstvu za okolje in okolje, okolje, podnebje in energijo, to je podnebni sklad, in druga stvar, načrt za odpornost in okrevanje, ki je prikazan pa v okviru proračunskega sklada Ministrstva za finance. In ko še ti dve stvari, se pravi podnebni sklad v višini 32 milijonov in načrt za odpornost in okrevanje v višini 23 milijonov prištejemo k našemu denarju, je za Ministrstvo za infrastrukturo in projekte, ki jih mi izvajamo, na voljo nekaj manj kot milijardo 200 milijonov evrov, natančno milijardo 176 milijonov evrov. To je samo še grafični prikaz te skupne številke, se pravi, MZI plus podnebni sklad plus načrt za odpornost in okrevanje. V našem proračunu je več kot 900 aktivnih projektov, od tega velik del odpade na ceste, mislim da 860 in nekaj in 60, 62 železniških projektov. To je samo, bom rekla, toliko da imamo okvir. Zadnjič sem vam kazala, da smo enormno povečali sredstva za kolesarke. Ta sredstva še vedno ostajajo v višini 100 milijonov evrov, samo 9 milijonov, to so sredstva za tiste kolesarke v urbanih središčih so se prenesla na MOPE, skupen znesek za kolesarke je še vedno, tako kot ga vidite tukaj, povišan, na našem ministrstvu 91 in na MOPE še 9 milijonov evrov. To je v kar veliki meri povezano s črpanjem evropskih sredstev in tukaj moramo biti zelo jasni in odkriti, da nas lahko čaka v povezavi z občinami, ker to so v glavnem občinski projekti, veliko izzivov. Ti projekti morajo biti končani do konca leta. Mi seveda aktivno priganjamo občine, da to resno vzamejo, ker prenosov v naslednje leto ne bo. Evropska komisija pravi in mislim, da bodo tukaj kar vztrajali, da teh prenosov, ker se končuje programsko obdobje, da teh prenosov ne bo. Tako da, če ste tudi vi kaj v stikih z župani, ki imajo še veliko dela na kolesarkah, jih tudi lahko opozorite, da resno pristopijo k temu, in da vsa naša opozorila, da moramo čim prej to končati, vzamejo resno. Ker si pa seveda želimo, da so te kolesarke končane in še več, želimo si, da so tudi evropska sredstva počrpana.

Če pogledamo denar za cestne in železniške projekte, ugotovimo da tudi številke kažejo to kar govorimo, to je, da je železniška infrastruktura naša absolutna prioriteta. 473 milijonov evrov je v rebalansu 2023 zagotovljeno za železniško infrastrukturo in niti na železnicah niti na cestah pravzaprav ni nobenih sprememb v povezavi s sprejetim proračunom. Ključne investicije v železniški infrastrukturi, nadgradnja železniške proge Ljubljana-Divača na določenih odsekih, zaključek nadgradnje Maribor-Šentilj, zaključek nadgradnje, vozlišče Pragersko, zaključek nadgradnje postaje Domžale. Začetek nadgradnje železniške postaje. Začeli smo z nadvozom nad Dunajsko. Tudi ta projekt je danes za razliko od takrat, ko smo bili nazadnje na proračunu skupaj, že v teku. Naši načrti so, da začnemo z nadgradnjo postaje Jesenice. Novo postajališče Ljubljana-Rudnik in še, bom rekla, mogoče nekaj manjših projektov.

Ko govorimo o železnicah, bi posebej želela izpostaviti eno stvar o kateri se je te zadnje dni ali pa tedne veliko govorilo. Ob sprejemanju proračuna sem povedala, da je naša želja in enako prioriteta, da tri ključne povezave z vidika javnega potniškega prometa naredimo dvotirne. To je povezava do Kamnika, do Ivančne Gorice in do Kranja. Projekt, ta dvotirnost do Kranja je mogoče najdlje narejen. Verjetno ste ali pa niste no, skratka, v medijih lahko zasledili nasprotovanje eni določeni trasi, ki pa sploh še ni potrjena. Posebej želim izpostaviti še enkrat, da so postopki kako se te proge umeščajo v prostor jasno določeni, da strokovnjaki morajo obdelati več variant in na koncu seveda z različnimi parametri ovrednoteno eno izberemo. In prav na tem Ljubljana-Kranj ali pa posebej v Kranju trasa še ni določena. Naš cilj seveda je, da pohitrimo prevoze na teh tirih in z dvotirnostjo omogočimo pogostejše taktne vozne rede. To pomeni, da bi se vlak na tej relaciji v konicah lahko vozil tudi vsakih 15 minut. Še enkrat poudarjam, nobena trasa na tem območju še ni določena. Naš cilj pa je, da bi na tem odseku Ljubljana-Kranj, ker kot sem rekla, smo tukaj najdlje, državni prostorski načrt bil sprejet do konca leta. Zdi se nam pomembno, da te proge nadgrajujemo oziroma zagotavljamo dvotirnost, kot sem rekla, tudi z vidika javnega potniškega prometa, ker to so proge, ki so najbolj obremenjene. In če želimo razbremeniti ceste, več ljudi dati na železnice je seveda treba to zagotoviti.

Tukaj na cestnem področju vam naštevala cestnih projektov ne bom, ker jih je 800. Izpostaviti bi želela pa mogoče samo dva, eno je avtocestni izvoz Log-Dragomer. Za ta odsek oziroma za ta izvoz v delu za katerim Drsi sodeluje v projektu, so v rebalansu za leto 2023 zagotovljena potrebna sredstva. Tako da jaz mislim, da takoj, ko bo rebalans potrjen, bo pogodba lahko podpisana in se bo skupaj z Darsom, Dars je tukaj nosilec projekta, ta projekt lahko začel izvajati. Verjamem, da se vsi strinjamo, da je več kot potreben. In drug projekt, ki je bil pa ob sprejemanju proračuna ima, jaz bom rekla, kar neštetokrat izpostavljen, to je cesta Lendava-Pince, na odboru, na Odboru za finance v Državnem zboru. Kot sem takrat povedala in denar je bil zagotovljen. Če zdaj greste gledati projekt, se denar na tem projektu znižuje, zmanjšuje, zato ker občina ni zagotovila, da bi lahko stvari peljali tako, kot je bilo načrtovano. Niso sodelovali pri razpisu tako kot bi bilo treba. Niso odgovarjali v rokih, da bi mi lahko razpis izpeljali. Treba je bilo razpis podaljšati in seveda posledično se stvari zamikajo. Ni, bom rekla, projekt finančno ne vem kako obsežen, ampak izpostavljam ga zato, ker je res bil ob sprejemanju proračuna, jaz mislim, da na vsakem odboru vsaj enkrat ali pa dvakrat omenjen. Skratka, se zamika, ne po naši krivdi, ampak zaradi razlogov na občinski. Na občinski strani, kot sem rekla, teh projektov posamičnih ne bi naštevala, ker jih je res ogromno. Če boste imeli pa za kakšnega konkretno vprašanja imam pa tudi tukaj sodelavce, da odgovorimo in povemo vse o določenih projektih. Hvala.